"Najina Mia se je rodila 29. junija, umrla pa je 13. februarja. Stara je bila sedem mesecev in pol. Vse se je zgodilo v manj kot 24 urah. Od prve vročine do trenutka, ko so mi rekli, da je ni več. Sedem mesecev in pol življenja se je končalo v enem dnevu," so pretresljive besede Monike Čorak iz Zagreba, ki je prejšnji teden doživela najhujšo nočno moro vsakega starša. Njena hčerka Mia je umrla zaradi meningokokne sepse tipa B, bolezni, ki napreduje bliskovito in pogosto usodno.
Monika in njen soprog Marko sta se odločila javno spregovoriti, da bi preprečila podobne tragedije. Njun cilj je spodbuditi spremembe v zdravstvenem sistemu, predvsem pa doseči, da bi cepivo proti meningokoku uvrstili v obvezni koledar cepljenja ali pa vsaj zagotovili, da pediatri starše o tej možnosti pravočasno obvestijo. Starša namreč do usodnega dne nista vedela, da cepivo sploh obstaja, saj jima ga nihče ni omenil.
Od visoke vročine do usodnih madežev
Deklica je bila do tistega dne zdrava, vesela in živahna, razvojno je napredovala brez posebnosti. Prvi simptomi so se pojavili v četrtek zjutraj, ko se je zbudila in bruhala. Mati ji je izmerila temperaturo, ki je znašala kar 39,8 stopinje Celzija. Sprva je domnevala, da gre za običajno virozo, zato je deklico tuširala, ji dala svečko za zniževanje vročine in skrbela za hidracijo. Kljub zaspanosti in joku se sprva ni zdelo dramatično.
Zvečer pa je Monika med previjanjem na dekličinem telesu opazila drobne vijolične spremembe, podobne modricam, ki niso spominjale na tipičen izpuščaj. Ker se na klic na urgenco nihče ni odzval, sta se starša odločila, da otroka sama odpeljeta v zagrebško Kliniko za infekcijske bolezni. Ob prihodu so zdravstveni delavci sprva pomislili na vodene koze, a so hitro opazili padec nasičenosti s kisikom. Sestra je deklico takoj vzela v naročje in stekla proti oddelku za intenzivno nego, starša pa sta v dežju tekla za njo.
O tragičnem primeru in apelu staršev poroča hrvaški časnik Slobodna Dalmacija. Zdravniki so po dveh urah in pol čakanja staršema sporočili diagnozo: meningokokna sepsa. Pojasnili so, da je stanje izjemno resno in da obstaja velika verjetnost smrti. Kljub prizadevanjem zdravnikov, priključitvi na aparate in dializo, se je stanje čez noč poslabšalo. V petek ob 9.56 so zdravniki razglasili smrt. Deklico so večkrat oživljali, a je bolezen napredovala prehitro.
Zdravniki so jokali skupaj s starši
Zdravniki so staršema pojasnili, da je šlo za najtežjo obliko meningokokne sepse, pri kateri organi odpovedo izjemno hitro. Pojav modric je nakazoval, da so organi že prizadeti, in v takih primerih je izid pogosto neizogiben, ne glede na čas prihoda v bolnišnico. Bakterija se prenaša kapljično, približno deset odstotkov ljudi pa jo nosi v sebi brez simptomov in jo lahko nevede prenesejo na druge.
Osebje bolnišnice je bilo ob tragediji globoko pretreseno. Monika se spominja, da je patolog ob pogovoru z njima gledal v tla s solzami v očeh. Ponudil jima je svojo številko za kakršnakoli vprašanja, kar jima je v tistih trenutkih veliko pomenilo. Zdravniki so potrdili, da so vsi primeri najtežje oblike te bolezni v zadnjem času imeli smrtni izid, preživeli pa se pogosto soočajo s težkimi posledicami, kot so amputacije.
Usodno pomanjkanje informacij
Največji šok za starša je sledil po smrti, ko sta v bolnišnici izvedela, da proti tej bolezni obstaja cepivo. Njuna pediatrinja jima te možnosti ni nikoli omenila. Ko sta po dogodku poklicala v ambulanto, je bila medicinska sestra brez besed in priznala, da v svoji dolgi karieri še ni imela takšnega primera. Cepivo v nekaterih državah, kot so Velika Britanija, Italija in Španija, sodi v redni program ali priporočila, na Hrvaškem in v Sloveniji pa je na voljo samoplačniško in na izrecno željo staršev.
"Zahtevamo, da se cepivo uvrsti v obvezni koledar ali vsaj, da vsak pediater starše obvesti o njegovem obstoju in tveganju za bolezen," poudarja Monika. Cena cepiva se giblje med 80 in 200 evri, kar za mnoge ni majhen strošek, a starša poudarjata, da bi se za cepljenje zagotovo odločila, če bi imela to informacijo.
