Ameriški predsednik Donald Trump je zavrnil iranski predlog o sedemdnevnem premirju. Po navedbah ameriškega časnika Wall Street Journal Trump načrtuje nadaljevanje zračnih napadov po novembrskih kongresnih volitvah. Kmalu po objavi teh informacij je ameriški predsednik na družbenih omrežjih delil fotografijo, ki jo je poimenoval "Trumpova ožina", in se z njo posmehnil iranskim voditeljem. Njegova objava spominja na pretekle poteze, ko je s predsedniškimi pooblastili preimenoval geografske pojme, kot sta Ameriški zaliv in Ameriško jezero.
Zavrnjeni predlog je vključeval ponovno odprtje Hormuške ožine in nadaljevanje jedrskih pogajanj. ZDA bi morale v zameno odpraviti blokado iranskih pristanišč, odmrzniti iransko premoženje in umakniti sankcije na izvoz nafte. Trump močno dvomi, da bi Iran spoštoval dogovor, zato je svojim sodelavcem povedal, da po volitvah verjetno sledi nov val bombardiranja.
Katarski posredniki in iranske zahteve
Iran trenutno čaka na uradni ameriški odgovor. Iranski predstavniki so diplomatsko pobudo sprožili na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku, kjer so katarski posredniki Američanom predali njihove zahteve. Poudarili so, da bi dogovor v sedmih dneh omogočil odprtje strateške plovne poti in zaustavil regionalne spopade. O Hormuški ožini so iranski diplomati razpravljali tudi s savdskimi predstavniki. Sedemmesečni spopad je namreč že močno zavrl pretok nafte po eni ključnih svetovnih pomorskih poti, kar resno vpliva na svetovno gospodarstvo.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je novinarjem v New Yorku pojasnil, da bi sporazum sprožil sedemdnevno odštevanje do odprtja preliva. "Če na ameriški strani obstaja resna namera za dogovor, je zdaj vse pripravljeno," je dejal. Ob ameriškem pristanku bi sprte strani lahko začele širša pogajanja, ki bi lahko zajela tudi iranski jedrski program. Kljub temu visoki iranski uradnik opozarja, da Iran ne bo popuščal pri svojih pravicah, ki vključujejo bogatenje urana in pošiljanje visoko obogatenega urana iz države.
Posledice vojne in širitev konflikta
Diplomatska prizadevanja za zdaj niso ustavila vojne, ki se je začela konec februarja z napadi ZDA in Izraela na Iran. Od takrat se vrstijo obdobja zatišja in novih spopadov, v katerih je umrlo že več tisoč ljudi. Iranske konvencionalne vojaške sile beležijo izgube, trpi pa tudi gospodarstvo. Iran in njegovi zavezniki so odgovorili s širitvijo konflikta na celotno regijo. Teheran je z droni in izstrelki napadel ameriške baze in tudi zaveznike v Zalivu.
Jemenski hutijevci, ki uživajo iransko podporo, redno napadajo savdske cilje. Koalicija pod vodstvom Savdske Arabije je nedavno prestregla dva drona in balistični izstrelek, usmerjene proti njihovim mestom. Napadi na energetsko infrastrukturo in ladijski promet ustvarjajo dodaten pritisk na globalno oskrbo z nafto. Agencija Združenih narodov za otroke ob tem opozarja, da je nasilje v Jemnu sprožilo novo humanitarno krizo in močno povečalo podhranjenost med otroki.
