Ameriški predsednik Donald Trump grozi, da bo uničil iranski otok Kharg in tamkajšnje naftna polja, če državi v kratkem ne dosežeta dogovora. Združene države Amerike so namreč Iranu prek Pakistana predlagale načrt za premirje v 15 točkah, a je Teheran predlog zavrnil. Iranske oblasti zahtevajo, da Izrael preneha napadati njihove zaveznike v regiji, hkrati pa pričakujejo vojno odškodnino in umik ameriških vojaških baz z Bližnjega vzhoda.
Trump na družbenih omrežjih trdi, da se ZDA resno pogovarjajo z "novim in razumnejšim režimom" o končanju vojne. Kljub temu opozarja na hude posledice, če Iran ne odpre strateško pomembne Hormuške ožine. Iransko zunanje ministrstvo odločno zanika kakršne koli neposredne pogovore z Washingtonom. Teheran celo obtožuje ZDA, da pod krinko diplomacije skrivaj načrtujejo kopensko ofenzivo.
Španija zaprla zračni prostor za ameriška letala
Vojna povzroča razkole tudi med zahodnimi zaveznicami. Španija, članica zveze Nato, je ameriškim vojaškim letalom, ki sodelujejo v operacijah proti Iranu, prepovedala prelet svojega ozemlja. Španski premier Pedro Sánchez je ostro kritiziral ameriško-izraelsko posredovanje v Iranu in ga označil za nezakonito. Odločitev Španije je ameriške sile prisilila, da na poti na Bližnji vzhod iščejo daljše obvozne poti.
Blokada Hormuške ožine, kot smo poročali, močno vpliva na svetovno gospodarstvo. Cene nafte so poskočile na več kot 100 dolarjev za sod. Iran prehod trenutno dovoljuje le "nesovražnim plovilom", ki svoje poti uskladijo z njihovimi oblastmi. Ameriški finančni minister Scott Bessent pa po drugi strani napoveduje, da bodo ZDA sčasoma ponovno prevzele nadzor nad ožino in zagotovile svobodno plovbo.
Stopnjevanje nasilja v Libanonu
Spopadi še vedno potekajo vzdolž cele bližnjevzhodne regije. V Haifi na severu Izraela so ostanki prestrežene rakete zadeli industrijski objekt in cisterno za gorivo v tamkajšnji rafineriji nafte. Izrael hkrati nadaljuje obsežne letalske napade na libanonsko prestolnico Bejrut in južni del države. V nedavnih napadih so izraelske sile ciljale stanovanjsko stavbo in ubile več pripadnikov gibanja Hezbolah. Izraelska vojska je napadla tudi univerzo v Teheranu, ki jo upravlja iranska revolucionarna garda, saj trdi, da tam razvijajo napredno orožje.
V eksploziji izstrelka na jugu Libanona pa je bil v noči na ponedeljek ubit pripadnik mirovnih sil Združenih narodov (ZN), še eden pa je bil hudo ranjen. "Namerni napadi na mirovnike so huda kršitev mednarodnega humanitarnega prava in resolucije Varnostnega sveta 1701 ter lahko predstavljajo vojne zločine," je sporočila misija.
Predsednik Egipta Abdel Fatah al Sisi medtem javno prosi Trumpa, naj ustavi vojno, saj konflikt močno prizadene egiptovsko gospodarstvo in moti ključne pomorske poti. V samem Iranu prebivalci že več kot mesec dni živijo v popolnem internetnem mrku, kar močno otežuje komunikacijo in organizacijo civilne družbe.
