Med javno razpravo o sporazumu je vlada vztrajala, da v mirnodobnem času ne bo namestitve jedrskega orožja na Švedskem, danes pa je premier Ulf Kristersson povedal, da tega ne izključuje v primeru vojne.
Obrambni sporazum med Švedsko in ZDA ameriškim silam omogoča dostop do švedskih oporišč in možnosti koriščenja le-teh za hrambo orožja in druge vojaške opreme.
Del civilne družbe se je na napoved sporazuma odzval kritično, od vlade pa zahteval, da se zaveže k temu, da Švedska ne bo gostila jedrskega orožja.
Iz vlade so te pozive zavračali, češ da v družbi obstaja širok konsenz glede tega vprašanja, prav tako pa je parlament v preteklosti prepovedal namestitev jedrskega orožja na ozemlju Švedske v mirnodobnem času.
Kot pa je v današnjem pogovoru za javni Švedski radio poudaril Kristersson, sam ne izključuje možnosti, da bi na Švedskem v primeru vojne gostili tuje jedrske konice.
"V absolutno najslabšem primeru se morajo biti demokratične države v našem delu sveta sposobne braniti pred državami, ki bi nas lahko ogrozile z jedrskim orožjem," je povedal premier, pri tem pa poudaril, da bi odločitev o tem moral sprejeti Stockholm, ne pa Washington.
Kristersson je sicer kot novinec na čelu vlade že konec leta 2022, ko se je njegova država še potegovala za članstvo v Natu, nakazal, da ne zavrača ideje namestitve jedrskega orožja. Švedska se je severnoatlantski vojaški zvezi formalno priključila marca letos.
Švedska socialdemokratska stranka, ki je bila na oblasti, ko je država spričo ruske invazije v Ukrajini vložila prošnjo za članstvo v Natu, je takrat zatrjevala, da si bo prizadevala izraziti "enostranske pridržke proti namestitvi jedrskega orožja in stalnih oporišč na švedskem ozemlju". Na Finskem, ki je istočasno izrazila željo za članstvo, so uvoz, proizvodnja, posedovanje in detonacija jedrskega eksploziva nasploh zakonsko prepovedani.
Ameriško jedrsko orožje je v okviru Nata trenutno nameščeno v Belgiji, Nemčiji, Turčiji, Italiji in na Nizozemskem.
