Novica, da so v Italiji presegli 200.000 okužb s koronavirusom, je seveda statistično pomembna, vendar ni vzbudila nikakršnih odzivov in mediji na Apeninskem polotoku so jo zgolj zabeležili, ob tem pa poudarili, da je bilo istega dne število smrtnih primerov najmanjše po 20. marcu in da upada število bolnikov v intenzivni oskrbi. Skratka, pandemija se počasi umirja, število okužb pa je po mnenju strokovnjakov odvisno predvsem od dejstva, da je število brisov znatno večje kot v prejšnjih tednih. Pač pa je v ospredju poročanja medijev val negodovanja, ker so bila pričakovanja, da bo s 4. majem prišlo do večje sprostitve, očitno večja.
V Italiji se bojijo poseganja EU v državno finančno politiko
Ljudje zaupajo vladi
Mimo ukrepov, ki zadevajo posameznike, katerim je zdaj dovoljeno sprehajanje na območju občine, obiskovanje svojcev, dovoljeni so pogrebi z največ 15 udeleženimi, lastnikom dveh bivališč odhod tudi v kraj, kjer nimajo stalnega bivališča, vse to pa na ravni dežele in ne več omejeno na občino, so val nezadovoljstva vzbudili ukrepi, ki zadevajo podjetja. Znano je bilo, da bodo prihodnji teden lahko začela poslovati proizvodna podjetja, ki se bodo ustrezno opremila z maskami in razkužili ter zagotovila na delovnem mestu najmanj meter razdalje med posameznimi zaposlenimi. Restavracije in gostilne bodo lahko pripravljale hrano po naročilu, vendar jo bodo morali gostje odnesti domov. Dovoljeni bodo treningi individualnih športov, ne pa ekipnih. Bari in restavracije bodo lahko odprti šele po 1. juniju, a z velikimi omejitvami, prav tako frizerski, brivski, masažni in lepotni saloni, ti bodo lahko delovali samo z naročanjem.
Vse to je povzročilo razburjenje. Stanovske organizacije so na bojni nogi, opozicija napada vlado, veliko predsednikov dežel pa pripravlja alternativni predlog in naj bi ga že v prihodnjih dneh posredovali vladi. Ti protesti so zelo glasni, očitno pa niso večinski. Javnomnenjska raziskava, ki jo je v ponedeljek objavila ugledna zasebna televizijska postaja La7, je namreč pokazala, da 48 odstotkov vprašanih podpira vladne ukrepe, 38 odstotkov je mnenja, da bi morali napovedane sprostitve uvesti še kasneje, samo 20 odstotkov pa želi, da bi se te zgodile prej. Skratka, ljudje so se na ta režim privadili in strah pred virusom prevladuje nad željo po lagodnem življenju. Le malokdo verjame, da se bo stanje v državi normaliziralo v kratkem času: šest odstotkov predvideva normalizacijo junija, 15 odstotkov poleti, 18 odstotkov jeseni, več kot polovica pa je prepričana, da bo treba čakati na prihodnje leto. Ljudje zaupajo vladi in sledijo njenim sporočilom; 75 odstotkov jih nosi zaščitne maske, 18 odstotkov jih ne nosi, ker jih niso dobili v lekarni, samo sedem odstotkov jih meni, da so odveč. In kar 57 odstotkov zaupa predsedniku vlade Giuseppeju Conteju; januarja mu je zaupalo 43 odstotkov.
Posredovati je moral papež
Na drugi strani so podjetniki, ki bi želeli ponovno odpreti svoje obrate. Podpirajo jih dežele, podpira jih predvsem opozicija, ker si od tega obeta volilni uspeh. Vendar odnosi med večino in opozicijo niso kristalno čisti. Jabolko spora so sredstva evropskega mehanizma za stabilnost, ki bi bil pripravljen Italiji zagotoviti 36 milijard evrov nizkoobrestnega posojila za zdravstvene storitve. Pogoji še niso povsem jasni in tu pri vladajočem Gibanju 5 zvezd obstaja bojazen, da bi vstop Italije v ta mehanizem odprl Evropski uniji vrata za prisilno sanacijo državnih računov, kajti z ukrepi, ki so predvideni za premostitev pandemije, bo dolg Italije presegel 150 odstotkov BDP. V vladni koaliciji, kjer Demokratska stranka sprejema to ponudbo, vlada torej napetost; isto se dogaja v opoziciji, kjer Salvinijeva Liga in skrajno desna stranka Bratje Italije pihata v žerjavico in nasprotujeta tej ponudbi, medtem ko je Silvio Berlusconi, ki mu je rating padel krepko pod deset odstotkov, našel razlog, da se loči od obremenjujočih partnerjev s politiko, ki je bliže sredini, pa tudi približa interesom podjetnikov, kjer je prav Berlusconi prvi med enakimi.
Da bo mera polna, je glas dvignila tudi Italijanska škofovska konferenca, takoj po objavi novih ukrepov je odločno protestirala, da maše še vedno ne bodo dovoljene, češ da je prepoved v nasprotju z versko svobodo v državi. Polemika se je umirila, ko je včeraj papež Frančišek med jutranjo mašo v pridigi pozval k potrpljenju, tako da kaže, da bo prišlo do dogovora, ki bo omogočal maševanje na prostem. Ampak to zadeva tudi odnose med Italijansko škofovsko konferenco in Vatikanom, kar pa je seveda druga zgodba.
