Včeraj dopoldne po ameriškem času se je iz republikanskega dela ameriškega kongresa začelo širiti ugibanje, da bodo demokrati opustili prizadevanja za odstavitev predsednika države in se raje odločili za precej bolj milo obliko kaznovanja, izraz nezaupanja, kot imenujejo javni ukor zaradi neprimernega vedenja. Toda trezni glasovi na desnici so brž ocenili, da gre za zidanje gradov v oblakih, ki so se nabrali nad Donaldom Trumpom. Zato se je predsedniški razglas Bele hiše, televizijska mreža Fox News, vrnil k svoji preizkušeni taktiki - kako čim bolj očrniti priče pred kongresom, pa čeprav je šlo za nedavne tesne sodelavce predsednika. Oblaki nad njim so v resnici črni, če ne bi šlo za Trumpa in njegovo teflonsko prevleko, s katero je doslej vedno zdrsnil skozi presojo svoje volilne baze, bi bila usoda voditelja ZDA bržčas zapečatena.
Oblaki nad Trumpom so zelo črni
Obramba se ruši
Obtožbe proti Trumpu so razmeroma preproste - predsednik ZDA je zadržal vojaško pomoč Ukrajini, ki je žrtev ruske agresije, in od njenega predsednika zahteval, naj uradno oznani preiskavo proti ukrajinskemu podjetju Burisma in Hunterju Bidnu, članu njenega vodstva in sinu Joea Bidna, svojega morebitnega političnega nasprotnika na volitvah 2020. Trump in (vse ožji) krog okoli njega trdi, da ni šlo za "quid pro quo", daj-dam trgovanje, pač pa resne skrbi predsednika o razmahu korupcije v Ukrajini. Ki naj bi jih poglobile trditve, da je bil Kijev in ne Moskva v ozadju vmešavanja v predsedniške volitve 2016. In da je sprožen postopek odstavitve politično spletkarjenje takrat poraženih demokratov in globoke države, profesionalnih uradnikov, ki se bojijo Trumpovega "izsuševanja močvirja v Washingtonu".
Toda v dobrem tednu dni javnih zaslišanj se je tovrstna obramba drobila kot presušene žemljice, škodile so ji tudi priče, za katere so republikanski poslanci upali, da bodo zavrnile obtožbe o predsednikovih pritiskih. Trumpov posebni odposlanec za Ukrajino Kurt Volker je tako dejal, da je predsednikov osebni odvetnik Rudy Giuliani širil teorije zarot. Tudi William Taylor, odlikovan veteran vojne v Vietnamu, ki ga je Bela hiša poslala v Kijev, potem ko so odstranili prejšnjo veleposlanico, je dejal, da je bila odločitev o zadržanju vojaške pomoči "nelogična, ni se je delo pojasniti, bila je prismojena". Na desnici so pljuvali TAKO čez profesionalne diplomate kot na uradniško globoko državo (čeprav je prav Trumpova vlada Volkerja aktivirala iz pokoja), ali pa so trdili, da nikoli niso govorili neposredno s predsednikom.
Kako trdna je desnica?
Desnica še vedno daje videz, da bodo do konca vztrajali s predsednikom, ki ima močan vpliv na njihovo volilno bazo. Toda republikanski okopi se podirajo, zadnja obramba predsednika so ankete javnega mnenja. Če bo dovolj velik del volivcev desnice sklenil, da so obtožbe Trumpa dovolj trdne za odstavitev, bodo tudi republikanski senatorji v boju za preživetje obrnili ploščo in prvič v zgodovini ZDA odstavili predsednika.
Uničujoče pričanje hotelirja
Toda v sredo je kot priča nastopil Gordon Sondland, hotelirski milijonar, ki nikoli ni bil del zvezne administracije, položaj ameriškega veleposlanika za Evropsko unijo pa je dobil potem, ko so njegova podjetja darovala milijon dolarjev odboru za pripravo Trumpove slovesne prisege. Sondland je bil tako neizkušen diplomat, da so ga njegovi kolegi primerjali z avtomobilom, ki drvi nizdol po gorski cesti brez ograj. Toda hkrati je bil pomemben del "vzporednega diplomatskega kanala", kot je na včerajšnjem pričanju Fiona Hill, Trumpova nekdanja svetovalka za Rusijo, označila delovanje Sonlanda in Giulianija v Kijevu.
"Uspešen nepremičninar ne vidi nobenega razloga, da bi šel v ječo namesto neuspešnega nepremičninarja," je politični komentator David Frum rahlo zlobno označil Sondlandovo eksplozivno pričanje, ki je raztrgalo argumente desnice. Veleposlanik pri EU je priznal, da je bila uvedba preiskave, ki bi vpletla Bidne, pogoj za sprejem ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Beli hiši. Po njegovih besedah je bilo "jasno, kot je 2+2=4", da je bila vojaška pomoč zadržana kot del tovrstnega pritiska. In še več, to naj bi vedeli vsi v najožjem krogu vlade, Giuliani, zunanji minister Mike Pompeo, vodja osebja Mick Mulvaney, podpredsednik Mike Pence, svetovalec za nacionalno varnost John Bolton in drugi. Kar pomeni, da je odločitev Bele hiše, ki je vsem naštetim prepovedala pričanje pred parlamentarnimi preiskovalci, še toliko bolj vprašljiva.
"Nočem ničesar"
Obramba Trumpa se vse bolj zožuje na njegovo trditev, da nikoli ni šlo za daj-dam pritiske, in na pritrditev Zelenskega, kako to drži. Kar pomeni, da je Trump nedolžen, zato ker to sam trdi, in ker je to potrdil tisti, ki naj bi ga bil izsiljeval oziroma skušal podkupiti, kot se glasi nova retorika demokratov. Morda predsednik ZDA celo verjame samemu sebi, v sredo so ga fotografi zalotili z listkom, na katerem je z velikimi, skoraj otroškim črkami zapisal "nočem ničesar, nočem daj-dam" in potem to zavpil novinarjem. Patološki lažnivci pogosto verjamejo svojim izmišljotinam. In po štetju Washington Posta je Trump že krepko čez 13.000 laži ali zavajajočih izjav v času svojega predsedovanja. Konservativni časnik Wall Street Journal pa je v zagovor Trumpu objavil ugotovitev, da gre "za še en primer Trumpovih vihravih političnih odločitev, ki temeljijo na njegovih osebnih vzgibih ali predsodkih, a to ni dovolj za postopek odstavitve". Preprosteje povedano, predsednik države je prismojeni jeznoritež, a to ni dovolj, da ga zamenjamo.
Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Bolton je za Giulianija dejal, da je "ročna bomba, ki bo vse pognala v zrak", je včeraj njegove besede navedla Hillova. Vse bolj se zdi, da Giuliani ni edini Newyorčan na robu eksplozije v Beli hiši. Za Trumpom ostaja vse daljša sled ljudi, ki so menili, da bodo lahko vodili ali vsaj usmerjali neuravnovešenega zvezdnika resničnostne televizije na čelu gospodarsko in vojaško najmočnejše in najbolj vplivne države. A so se tako kot veleposlanik Volker, ki je menil, da bo usmerjal njegovo politiko do Ukrajine, ušteli.
