Gosti oblaki črnega dima nad rusko prestolnico jasno kažejo, da vojna ni več le oddaljen konflikt. Ukrajinski brezpilotni letalniki so uspešno prebili tri obrambne obroče Moskve in zadeli naftne rafinerije, ki ležijo le slabih 16 kilometrov od Kremlja. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je po mnenju mnogih z leti zaprl v varen mehurček, zdaj ne more več preslišati zaporednih eksplozij pred lastnimi vrati.
Posnetki, ki jih prebivalci Moskve kljub strogim cenzuram množično objavljajo na družbenih omrežjih, razkrivajo dve plati trenutne situacije, poroča ameriški CNN. Prva plat kaže na hude pomanjkljivosti ruske protizračne obrambe, ki ne zmore ustaviti poceni dronov iz množične proizvodnje. Druga plat pa opozarja na vse večje nezadovoljstvo med prebivalci prestolnice. Poškodbe na rafinerijah že grozijo z ekološko katastrofo in motnjami v preskrbi z gorivom, kar lahko hitro privede do dolgih vrst na bencinskih črpalkah.
Zelenski krepi obrambne zmogljivosti
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski označuje te napade kot neposreden odgovor na neprestana ruska nočna bombardiranja. Njegov položaj se je po nedavnem srečanju skupine G7 še okrepil. Čeprav Kijev ne polaga velikih upov v morebitne poteze Donalda Trumpa, je Zelenski dosegel pomemben premik. Ukrajina si obeta pridobitev licenc za množično proizvodnjo zahodnih sistemov protizračne obrambe in raket. S tem pragmatičnim korakom Kijev načrtuje lastno proizvodnjo orožja, saj zahodne tovarne ne dohajajo potreb na bojišču.
Na drugi strani pa Putin išče poti iz trenutne situacije. Nedavno je celo priznal gospodarsko škodo, ki jo povzročajo ukrajinski napadi na rusko infrastrukturo. Njegova odločitev za vojno je doslej prinesla številne napačne presoje, od prepričanja, da bo Kijev padel v nekaj tednih, do izčrpavajočih množičnih napadov z vojaki v Donbasu. Zahodne obveščevalne službe ocenjujejo, da je v konfliktu doslej umrlo približno pol milijona ruskih vojakov. Vse to zgolj za nadzor nad majhnim delom ukrajinskega ozemlja.
Omejene možnosti in tveganje za režim
Putin ima trenutno zelo malo možnosti za zaostrovanje konflikta, ki ne bi hkrati ogrozile njegovega položaja. Napad na vzhodne članice zveze NATO predstavlja preveliko tveganje za rusko vojsko, ki se že zdaj muči na ukrajinskem bojišču. Uporaba taktičnega jedrskega orožja bi najverjetneje sprožila oster odziv Združenih držav Amerike, Evrope in celo Kitajske, pri čemer ne bi prinesla bistvenih vojaških prednosti. Rusija dejansko že uporablja skoraj vse razpoložljive konvencionalne zmogljivosti.
Zgodovina kaže, da so veliki vojaški neuspehi v Rusiji pogosto sprožili korenite politične spremembe. Izstop iz prve svetovne vojne je vodil v revolucijo, poraz v Afganistanu pa je pospešil razpad Sovjetske zveze. Ruski voditelj mora zdaj najti način, kako sprejeti in se prilagoditi lastnim slabostim, ne da bi pri tem v javnosti izpadel šibek. Za sistem, ki ga je gradil več kot dve desetletji, to predstavlja skoraj nemogočo nalogo.
