Ruski predsednik Vladimir Putin očitno ne namerava bistveno popustiti pri svojih zahtevah za končanje vojne v Ukrajini. Nasprotno, Moskva je med najnovejšimi pogajanji z ameriškimi predstavniki znova zahtevala, da se zveza Nato umakne na vojaške položaje iz leta 1997, torej v čas pred širitvijo zavezništva na srednjo in vzhodno Evropo. To razkriva dokument, katerega kopijo je pridobil ameriški New York Times, poroča hrvaški Index.hr.
Dokument, datiran z 10. novembrom, so ruski predstavniki razdelili med pogajanji v Abu Dabiju. Njegovo pristnost sta ameriškemu časniku potrdila dva vira, seznanjena s pogovori. Iz vsebine je razvidno, da Moskva skoraj pet let po začetku invazije na Ukrajino vztraja pri zahtevah, ki jih je Zahodu predstavila že decembra 2021, dva meseca pred napadom.
Moskva želi korenito spremeniti evropski varnostni red
Rusija ne zahteva zgolj končanja širitve Nata, temveč tudi umik njegovih sil in vojaških oporišč z vzhodnega krila zavezništva, med drugim s Poljske in iz baltskih držav. Prav tako želi prepoved vojaških dejavnosti zavezništva v Ukrajini, vzhodni Evropi, na južnem Kavkazu in v srednji Aziji.
Toda ruske zahteve segajo še dlje. Moskva želi popolno ustavitev dobav zahodnega orožja in vojaške opreme Ukrajini. Njenemu članstvu v Evropski uniji načeloma ne bi nasprotovala, vendar le pod pogojem, da Kijev ne bi sodeloval v skupni obrambni politiki Unije.
Posebej občutljivo je tudi vprašanje jedrskega orožja. Rusija zahteva, da se Francija in Združeno kraljestvo odpovesta možnosti uporabe svojega jedrskega orožja za zaščito drugih evropskih držav.
Po navedbah New York Timesa so ruski pogajalci kot možen vzor prihodnje evropske varnostne ureditve omenjali celo obdobje hladne vojne, ko je bila celina razdeljena na ameriško in sovjetsko vplivno območje.
Američani Moskvo pozivajo, naj se obrne v prihodnost
Ameriška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner sta ruskim sogovornikom sporočila, da so se razmere od leta 2021 bistveno spremenile in da bi se bilo treba osredotočiti na prihodnost. Washington naj bi bil pripravljen preučiti nove ruske predloge, če bi ti vključevali tudi konkretne korake Moskve za zmanjšanje napetosti.
Po pogovorih v Abu Dabiju sta Witkoff in Kushner v četrtek obiskala Moskvo, kjer ju je sprejel Putin. Njegov zunanjepolitični svetovalec Jurij Ušakov je po srečanju potrdil, da ruski predlogi iz leta 2021 še vedno predstavljajo temelj moskovske vizije evropske varnostne ureditve.
Čeprav gre za začetno rusko pogajalsko stališče in naj bi Moskva nakazala možnost določene prilagodljivosti, dokument kaže, kako globoka ostajajo nesoglasja med stranema.
Evropa ostro zavrača ruske zahteve
Prvi odzivi evropskih voditeljev so bili odločni. Poljski premier Donald Tusk je opozoril, da bi sprejetje ruskih pogojev neposredno ogrozilo varnost njegove države. Po njegovih besedah takšne zahteve niso nesprejemljive le za Ukrajino, temveč za celotno Evropo.
Tudi luksemburški premier Luc Frieden je poudaril, da Združene države in Rusija ne morejo sami odločati o prihodnosti evropske varnosti. Evropske države morajo biti vključene v pogovore, ki neposredno zadevajo njihovo prihodnost.
Ruske zahteve prihajajo v občutljivem trenutku, saj se Putin in ameriški predsednik Donald Trump prihodnji teden nameravata srečati na Kitajskem, ob robu vrha azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja.
Razkriti dokument tako odpira vprašanje, ali si Moskva s pogajanji prizadeva zgolj za končanje vojne v Ukrajini ali pa želi doseči precej širši cilj: preoblikovanje evropskega varnostnega reda in ponovno vzpostavitev vpliva nad državami, ki so se po koncu hladne vojne povezale z Zahodom.
