Bojan Brezigar
Nad italijansko politiko se zgrinjajo novi temni oblaki. Tokrat je polemiko -verjetno nehote - sprožil generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte, ki je poročal o dejavnostih, povezanih z ameriško-izraelsko vojno. Razkril je, da je iz ameriških baz v Evropi poletelo nekaj tisoč letal v podporo ameriškemu napadu na Iran. Pojasnil je, da je bilo med temi 500 poletov iz baz na italijanskem ozemlju, predvsem iz Sigonelle na Siciliji in iz Aviana v Furlaniji-Julijski krajini. Dodatnih pojasnil ni podal.
Te besede so sprožile nov potres v italijanski politiki. Ko je ob napadu na Iran ameriški predsednik Trump prosil predsednico italijanske vlade Georgio Meloni za dovoljenje, da uporabi italijanske baze, mu slednja tega ni dovolila; pojasnila je namreč, da italijansko-ameriški dogovor o teh bazah določa, da je za njihovo uporabo v primeru vojne potrebno dovoljenje parlamenta. In zdaj je privrela na dan novica o 500 poletih v podporo ameriškemu napadu na Iran, kar je razkril sam generalni sekretar zveze NATO. Rutte ni pojasnil, kaj pomeni "v podporo" in ni izključeno, da je šlo samo za polete v druge ameriške baze, s katerih so ZDA napadale Iran. Dejstvo pa je, da Italija v to ni privolila. Donald Trump je celo ošvrknil Melonijevo, ko je pred dnevi v telefonskem pogovoru z italijanskim novinarjem govoril o kratkem srečanju z italijansko premierko ob vrhu G7 v Evianu in ji med drugim očital, da ni dovolila uporabe italijanskih baz za napad na Iran. Ob napadu na Iran je bila Melonijeva nekako nevtralna: "Ne podpiram in ne obsojam," je dejala, ampak formalnega dovoljenja, da bi lahko letala, vključena v ta napad, vzletala z baz v Italiji dejansko ni dala.
Ruttejeve izjave so v Italiji izzvale val polemik. Glasna je predvsem opozicija, ki od Melonijeve zahteva, naj nemudoma pride v parlament in pojasni, kako je s tem. Premierka zaenkrat molči, vprašanje pa je resno. Možnosti je namreč kar nekaj: prvič, da je Ruttejev podatek netočen (v kar bi človek dvomil, glede na dejstvo, da generalni sekretar zveze NATO razpolaga s podatki iz prve roke); drugič, da gre za kreativno tolmačenje "podpore" pri napadu, da namreč ta letala niso bila neposredno soudeležena v napadih, ampak so samo dostavljala opremo v ameriška oporišča na Bližnjem vzhodu. Vsekakor pa dovoljenja italijanskega parlamenta ni bilo in obstaja vprašanje, ali je bila Melonijeva s temi poleti seznanjana in je o njih molčala. To je vprašanje, ki ga premierki postavlja leva opozicija.
