Pritožbeno sodišče v Kragujevcu je razveljavilo sodbo Višjega sodišča v Novem Pazarju, s katero je sodišče Aldino Lakota obsodilo na dosmrtni zapor zaradi umora nekdanje tašče Bajre Lakota. Gre za primer, ki je močno odmeval v javnosti, saj je bila to prva izrečena dosmrtna zaporna kazen za žensko v zgodovini srbskega pravosodja. Sodišče je primer vrnilo v ponovno sojenje, kjer bodo morali znova preučiti vse okoliščine tega tragičnega dogodka.
Tožilstvo 40-letno Aldino bremeni kaznivega dejanja težkega umora na zahrbten in grozovit način. Po navedbah obtožnice se je zločin zgodil 28. maja 2024 v družinski hiši v vasi Dubnica pri Sjenici. Osumljenka naj bi izkoristila odsotnost tasta, ki je odpeljal otroke v Užice, in vstopila v hišo, kjer je živela njena nekdanja tašča. Preiskovalci sumijo, da je Aldina žrtev napadla z dvema nožema in ji prizadejala kar 120 vbodnih ran, od tega 50 v predel glave in vratu. Bajra Lakota je zaradi hudih poškodb umrla na kraju dogodka, poroča srbski Blic.
Podrobno načrtovan pobeg
Preiskava je razkrila, da motiv za zločin verjetno izvira iz družinskih sporov. Aldina naj bi taščo krivila za svojo ločitev in dejstvo, da ne živi več s svojimi otroki. Po umoru naj bi obtoženka skrbno načrtovala pobeg. Tožilstvo trdi, da se je najprej peš odpravila proti Sjenici, nato pa zamenjala dve različni taksi vozili, da bi preko Zlatibora prispela v Užice. Tam jo je policija naslednji dan izsledila in ji odvzela prostost.
Sojenje je spremljalo več dramatičnih trenutkov, vključno s prekinitvijo obravnave, ker je obtoženki med zagovorom postalo slabo in so jo morali reševalci odpeljati v bolnišnico. Kljub temu je Višje sodišče v Novem Pazarju decembra lani presodilo, da je Aldina kriva, in ji izreklo najstrožjo kazen, ki pa jo je zdaj pritožbeno sodišče razveljavilo.
Obtoženka krivdo zavrača
Čeprav je Aldina na začetku postopka izkoristila pravico do molka, je kasneje v svojem zagovoru krivdo v celoti zanikala. Pred sodnim senatom je zatrdila, da je bila s taščo v dobrih odnosih in da za zločin nima motiva. Odgovornost za umor je pripisala svojemu takratnemu čustvenemu partnerju. "Nisem ubila Bajre. Bila sem v dobrih odnosih z njo in njenim možem. Moj partner je to storil," je izjavila na sodišču.
Strokovnjaki psihiatrične stroke so med sojenjem ocenili, da gre pri takšnih dejanjih pogosto za afektivno-impulzivna stanja. Psihiatrični izvedenec dr. Slobodan Simić je pojasnil, da imajo storilci v takih primerih izjemno močan naboj in impulz, ki ga ne morejo nadzorovati. Kljub temu tožilstvo opozarja na elemente načrtovanja, predvsem pri begu, kar kaže na voljno ravnanje. V novem sojenju bo sodišče moralo ponovno pretehtati vse dokaze in pričevanja, da bi prišlo do končne razsodbe.
