Kanada se namreč oborožuje, kot še nikoli od hladne vojne, in razmišlja o pridružitvi k Skupnim ekspedicijskim silam pod vodstvom Velike Britanije.
"Svet se je spremenil. Moramo se pripraviti na spopade velikih razsežnosti, tiste konvencionalne, za to pa potrebujemo drugačno vojsko in drugačne sposobnosti," je Jennie Carignan povedala v pogovoru za Sky News.
Kanada zato širi svojo stalno sestavo vojske, v strateške sile želi vključiti tudi 300 tisoč civilistov. Šlo naj bi za skupino ljudi, ki so do določene meje izurjeni in bi jih lahko v primeru večje krize vpoklicali.
Vojaška poveljnica pozorno spremlja grožnje, kot so sposobnosti sovražnih držav, kot sta Rusija in Severna Koreja, da izstrelijo rakete dolgega dosega in lahko dosežejo Kanado. Hkrati spremlja tudi vse večjo tekmovalnost med zaveznicami v Natu, Moskve in Pekinga na skrajnem severu in na Arktiki, ki je za Kanado izjemno strateško pomembna.
Za načelnico generalštaba kanadske vojske je bila Carignan imenovana julija 2024. Je veteranka z izkušnjami iz Afganistana in Iraka, ima tudi štiri otroke. Na vprašanje, kako je uspela postati prva ženska na čelu kanadske vojske, je odgovorila: "Mislim, da sem danes tu, ker se je Kanada pred 40 leti odločila za umik sistemskih ovir v naši vojski."
Pojasnila jem da ji je to omogočilo dostop do različnih pozicij, ki so bile ključne za napredovanje. "Predsodki, da so ženske slabe, da ne morejo sodelovati v bojnih nalogah in biti hkrati matere. To so ovire, ki so bolj stereotipi, kot pa realnost v bojih in pri služenju vojski," je poudarila.
Je edina ženska na sestankih vojaških poveljnikov v zvezi Nato, prepričana pa je, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bo to spremenilo.
