Le štiri leta po odprtju bo Pelješki most deležen prve obsežnejše sanacije. Na enem največjih hrvaških infrastrukturnih projektov bodo jeseni začeli odpravljati razpoke v zaščitnem sloju betona na pilonih, ki po ocenah strokovnjakov sicer ne vplivajo na nosilnost mostu, bi pa lahko brez pravočasnega ukrepanja dolgoročno skrajšale življenjsko dobo konstrukcije.
Po poročanju hrvaškega Jutarnjega lista so razpoke odkrili na vseh šestih pilonih mostu. Gre za mrežaste razpoke v zaščitnem sloju betona, globoke med približno 3,5 in šest centimetri. Ker je zaščitni sloj na posameznih mestih debel od 3,5 do sedem centimetrov, so ponekod razpoke segle skoraj do armature. V nekaterih so že zaznali vlago, zato obstaja nevarnost, da bi morska voda in sol sčasoma povzročili korozijo jeklene armature.
V državnem podjetju Hrvaške ceste poudarjajo, da razpoke ne predstavljajo nevarnosti za uporabnike mostu. Po ocenah strokovnjakov nosilni elementi niso poškodovani, težava pa zadeva predvsem trajnost objekta. Če poškodb ne bi sanirali, bi lahko čez leta prišlo do luščenja zaščitnega sloja betona in pospešenega propadanja armature, zato so se odločili za pravočasno obnovo.
Sanacija naj bi se začela oktobra, ko bo turistična sezona končana. Dela bodo potekala tako, da bo promet po mostu ves čas mogoč, čeprav so občasne prometne omejitve neizogibne. Če vseh del ne bodo uspeli zaključiti do začetka prihodnje turistične sezone, jih bodo prekinili in nadaljevali jeseni leta 2027. Obnova bo obsegala odstranitev poškodovanega zaščitnega sloja betona do armature, pregled njenega stanja ter izvedbo nove zaščitne plasti. Po navedbah hrvaških medijev bodo na nekaterih delih uporabili tudi dodatne ojačitve s karbonskimi vlakni in posebne zaščitne premaze, ki naj bi preprečili nadaljnje prodiranje vlage in soli v konstrukcijo.
Pelješki most je zasnoval slovenski projektant Marjan Pipenbaher, ki je za Delo ocenil, da razpoke niso posledica napake pri projektiranju, temveč načina izvedbe betoniranja. Nastale naj bi zaradi tako imenovanega plastičnega krčenja betona, ker površina po betoniranju ni bila dovolj zaščitena pred soncem in vetrom. Pipenbaher je na to možnost opozarjal že pred odprtjem mostu.
Koliko bo sanacija stala, Hrvatske ceste za zdaj ne razkrivajo. Most je namreč še vedno v desetletnem garancijskem roku, zato naj bi stroške popravil nosil izvajalec, kitajsko podjetje China Road and Bridge Corporation (CRBC), ki je most tudi zgradilo. Morebitne finančne posledice bodo tako predmet garancijskih obveznosti izvajalca.
Pelješki most, dolg 2404 metre, so odprli julija 2022. Z njim je Hrvaška prvič cestno povezala skrajni jug države s preostalim ozemljem, ne da bi bilo treba prečkati ozemlje Bosne in Hercegovine pri Neumu. Projekt, vreden okoli 420 milijonov evrov, je v veliki meri financirala Evropska unija in velja za enega najpomembnejših prometnih projektov na Hrvaškem v zadnjih desetletjih. Kljub napovedani sanaciji strokovnjaki poudarjajo, da most ostaja varen za uporabo, obnova pa je predvsem preventivni ukrep za zagotovitev njegove dolgotrajne obstojnosti.
