Avtor kriminalističnih romanov James Renner trdi, da Netflixov dokumentarec o izginotju Amy Bradley vsebuje ključne napake. Amy Lynn Bradley je izginila leta 1998 z ladje za križarjenje med družinskim dopustom. Njen primer je nedavno znova oživel v Netflixovem dokumentarcu "Amy Bradley Is Missing".
Uradna in doslej sprejeta različica dogodkov pravi, da je oče Ron svojo hčer zadnjič videl okoli 5.30 zjutraj na balkonu kabine. Do 6. ure je dekle izginilo. Preiskovalci niso našli nobenih dokazov, da bi padla ali skočila z ladje, prav tako je niso posnele nadzorne kamere.
Renner, ki je primer več mesecev raziskoval za svojo novo knjigo, pa verjame, da je Amy v morju končala že uro prej, okoli 4.30 zjutraj. Prepričan je, da se je sama vrgla v vodo, saj se je borila z depresijo zaradi svoje spolnosti in napetih družinskih odnosov. Opozarja, da so zgodnja policijska in medijska poročila navajala prav uro 4.30 zjutraj. Ta podatek naj bi nekdo kasneje namenoma spremenil.
Zakaj je ena ura tako pomembna?
Avtor pojasnjuje, da je razlika v času ključna zaradi takratnega položaja ladje. Če bi bila ladja v času izginotja že v kanalu pri otoku Curacao, bi njeno truplo skoraj zagotovo našli. To dejstvo po njegovem mnenju ustvarjalci dokumentarca izkoriščajo za podporo teoriji, da so dekle ugrabili in prodali v trgovino z ljudmi.
Svojo popravljeno časovnico Renner utemeljuje s pogovori z njeno teto Marianne Noblin. Teta je v tednih po izginotju delovala kot tiskovna predstavnica družine. Teta mu je potrdila, da so Amy zadnjič videli ob 4.30. To pomeni, da je bila ladja takrat še precej dlje na odprtem morju. Če je dekle takrat padlo v vodo, to povsem pojasni, zakaj njenega trupla niso nikoli našli.
Zavajanje gledalcev zaradi večje gledanosti
Netflixov dokumentarec veliko pozornosti posveča tudi glasbeniku Alisterju Douglasu, s katerim se je Amy družila v noči izginotja. Renner ga je našel v Grenadi, kjer danes dela kot krščanski pastor. Opozarja, da je ameriški preiskovalni urad FBI glasbenika že zelo zgodaj izključil iz preiskave.
Ostro kritizira tudi komentarje režiserja dokumentarca Arija Marka. Ta je nedavno izjavil, da je FBI identificiral mrežo trgovine z ljudmi, ki bi lahko bila povezana s tem primerom. Pisec kriminalk mu ne verjame in pravi, da se režiser zaveda, da je zgodba o ugrabitvi veliko bolj privlačna od resnice. Prepričan je, da je dekle preprosto samo skočilo v morje in da ustvarjalci gledalcem prodajajo senzacionalizem.
