
Papež Leon XIV. je v soboto, 4. julija, obiskal Lampeduso, otok na Sredozemskem morju, kjer se že leta izkrcavajo migranti iz Afrike, saj je ta italijanski otok najbližji severnoafriški obali. Ni prvič, da papež obišče ta otok; to je pred leti storil že prejšnji papež Frančišek, ki je obisk tega otoka postavil celo na prvo mesto svojih potovanj zunaj Vatikana. Papež Leon je stopil do "vrat Evrope", spomenika številnim migrantom, ki so utonili v brodolomu, preden bi dosegli italijansko obalo. Spremljali so ga trije migranti, spomin na preminule pa je počastil na krajevnem pokopališču, kjer so pokopani migranti, ki niso preživeli plovbe do Lampeduse. Označil jih je za "žrtve bodisi sprejetih bodisi nesprejetih odločitev". Skratka, zelo močne besede.

Ni naključje, da se je papež odločil za to potovanje in, če verjamemo, da vatikanska diplomacija ne pozna naključij in da so vse njene poteze dobro premišljene, lahko sklepamo, da tudi datum tega obiska ni naključje. Četrti julij je ameriški državni praznik, letos okrogla 250. obletnica deklaracije o neodvisnosti ZDA, ki jo je onstran oceana predsednik Donald Trump proslavljal z velikim pompom. Na predvečer tega praznika se je oglasil tudi papež s poslanico, v kateri je med drugim zapisal, da so ZDA "sinonim za svobodo, ko je država odprla svoja vrata zaporednim valovom migrantov ter njim in njihovim otrokom omogočila, da so sodelovali pri oblikovanju prihodnosti naroda". O Evropi pa je papež v soboto dejal, da se je sposobna soočiti s krizo, da prvo pomoč vključi v dolgoročen strateški načrt, ki naj bo zmožen "sprejeti, zaščititi, promovirati in integrirati" migrante. V tem primeru brez posebne diplomacije v polemiki z italijansko vlado, predvsem z njenim podpredsednikom Matteom Salvinijem, ki neprestano vztraja z zahtevo po novih ukrepih za zajezitev prihoda migrantov in celo grozi z odvzemom državljanstva tistim, ki so ga v teh letih pridobili.
Donald Trump se ni neposredno odzival na papeževe besede, je pa seveda obletnico izkoristil za novo zaostritev svojih stališč. Dejal je celo, da komunistično partijo sestavljajo nezakoniti priseljenci, zločinci in vsi tisti, ki ne delajo. Tokrat papeža ni omenjal, sovražnike pa je našel v novih prišlekih, skrajnežih in komunistični partiji, ki da jo sestavljajo nezakoniti priseljenci. Skratka, znana stališča ameriškega predsednika.






