Bojan Brezigar
"Mi smo izmeček družbe." S temi besedami je evropski poslanec, nekdanji general Roberto Vannacci na ustanovitvenem forumu predstavil svojo stranko Nacionalna prihodnost. Gre za stranko, ki predstavlja skrajno desnico, ki se zavzema za "remigracijo" tujcev, skratka za določbo, s katero bi Italija nezaželene priseljence lahko vračala v njihovo nekdanjo domovino, celo z odvzemom državljanstva, če so ga nekateri v Italiji že prejeli, vključno s tistimi, ki so bili rojeni v Italiji. Gre za homofobno stranko, ki se v italijanski politični zemljevid vključuje kot "desna desna" (Vannaccijeve besede). Vannacci je kritičen do sedanje italijanske vlade, češ da se je premierka Giorgia Meloni izneverila svojim obljubam v volilni kampaniji, ko je obljubljala morsko blokado, ki bi priseljencem preprečevala dostop do italijanske obale.
Vannacci ni muha enodnevnica. Za evropskega poslanca je bil izvoljen na listi Lige: njen lider Matteo Salvini mu je ponudil kandidaturo, ker je Vannacci v tistem času zaslovel s svojo knjigo Narobe svet, homofobnim in skrajno desnim besedilom, ki je bila uspešnica tistega časa: prodal je 230.000 izvodov. Vannacci je sprejel Salvinijevo kandidaturo, bil izvoljen, Salvini ga je celo imenoval za podsekretarja Lige, zdaj pa se je Vannacci "osamosvojil", zapustil Ligo in ustanovil svojo stranko. Predstavlja se kot skrajna desnica, "izmeček družbe", je pa očitno prepričal veliko število ljudi. Javnomnenjske raziskave mu pripisujejo več kot 5 odstotkov glasov, natanko enako število, kot ga pripisujejo Ligi. Skratka, Salvini pada in Vannacci raste. V mednarodni areni pa se Vannacci navezuje na Rusijo; obožuje Putina, čeprav ni znano, kaj o tem menijo v Moskvi.
Zanimivo je, da njegova tarča ni levica, ki je v Italiji v opoziciji, kar bi bilo za skrajno desno stranko nekako normalno. Ne, njegova tarča je sedanja desnosredinska vladna koalicija, začenši s premierko Melonijevo; tam lovi glasove. Pred kratkim si je pridobil kar nekaj članov parlamenta, ki so iz Lige prestopili k njegovi stranki in zavzemajo stališča proti vladi. Melonijevi očitajo, da je preveč "evropska", vsi obožujejo Putina in sovražijo Evropsko unijo. Skratka, to je stranka, katere potencialni partnerji so v Franciji Rassemblement National, v Nemčiji pa AfD.
Kakšne so možnosti, da Vannacci s svojo stranko prodre? Očitno precejšnje, kajti sedanja vlada ni izpolnila pričakovanj, Italija pluje v slabih gospodarskih vodah, politično pa je Melonijeva nejasna; njena povezava s Trumpom se je nekako izpela, čeprav jo ameriški predsednik občasno še omenja. Italija as težavo kljubuje sedanji krizi, cene naraščajo, plače pa ostajajo nespremenjene. Skratka, nezadovoljstvo narašča. Vse to pa je voda na mlin Vannacciju, ki si ne ustvarja težav, ko napoveduje, da je njegova stranka "izmeček družbe", in to izjavo polna dvorana nagradi z burnim ploskanjem. Nove volitve pa se naglo bližajo; prihodnje leto jeseni se konča mandat parlamenta in Vannacci je izbral pravi trenutek za ustanovitev stranke. Tudi zato, ker nič ne kaže, da bi se gospodarsko stanje v državi izboljšalo in k novi stranki pristopajo volivci, ki jih je sedanja desna vlada razočarala. In teh je zelo veliko.
