Nobelovo nagrado za ekonomijo sta letos prejela Američana Robert E. Hall in Michael Woodford za prispevek o makroekonomski stabilizaciji na podlagi mikroekonomskih temeljev, je danes v Stockholmu sporočila Švedska kraljeva akademija znanosti.
Letošnja nagrajenca sta razvila nove makroekonomske modele za učinkovitejše izvajanje stabilizacijske makroekonomske politike. Na podlagi teh modelov lahko pravočasni ukrepi fiskalne in monetarne politike zmanjšajo konjunkturne vzpone in padce v gospodarstvu. Kot so pojasnili, modelov nista utemeljila na statističnih povezavah med makroekonomskimi spremenljivkami, kot so inflacija, proizvodnja in potrošnja, temveč sta jih zgradila na mikroekonomski podlagi. To vključuje razumevanje, kako gospodinjstva in podjetja s svojim ravnanjem vplivajo na gospodarstvo. Hall deluje na ameriški univerzi Stanford, Woodford pa na ameriški univerzi Columbia. Skušala sta ugotoviti, kako bi pripravila modelske temelje za preoblikovanje politik, ki jih je treba voditi, kadar je gospodarska rast previsoka ali prenizka.
V zadnjih desetletjih so mnogi menili, da klasičen pogled na modele, s katerimi se obvladuje nihanja, ne deluje več in da morda ti povzročajo več škode kot koristi. Osrednji element njunih ugotovitev je, da gospodinjstva in podjetja pri sprejemanju odločitev o varčevanju ali cenah izdelkov upoštevajo prihodnje razmere. Ko vlade in centralne banke sporočajo svoje načrte glede gospodarske politike, lahko vplivajo na ta pogled in usmerjajo gospodarstvo v pravo smer.
"Njuno delo je zagotovilo trdno teoretično podlago za modele, ki jih danes uporabljajo centralne banke in vlade po vsem svetu. Z njimi smo bolje pripravljeni na spopadanje z gospodarskimi pretresi, kot so energetske krize ali nenadne spremembe v potrošnji gospodinjstev," je pojasnil predsednik odbora za nagrado za ekonomske znanosti John Hassler.
Nagrado za ekonomske znanosti v spomin Alfreda Nobela je leta 1968 ustanovila švedska centralna banka ob svoji 300. obletnici. Tehnično ne gre za Nobelovo nagrado, saj je Nobel ni omenil v svoji oporoki, a jo podeljujejo v njegovem imenu in skupaj z ostalimi Nobelovimi nagradami. Prvič so jo podelili leta 1969 Ragnarju Frischu in Janu Tinbergenu. S tem je ta nagrada precej mlajša od pravih Nobelovih nagrad, ki jih podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Nobel.
Z današnjo razglasitvijo se je sklenil teden razglasitev letošnjih Nobelovih nagrad. Tradicionalno jih bodo vsem nagrajencem podelili 10. decembra - na obletnico smrti Alfreda Nobela, švedskega izumitelja in ustanovitelja Nobelove fundacije. Vsaka nagrada prinaša ček letos v višini 12 milijonov švedskih kron oz. nekaj več kot 1,06 milijona evrov. Če je nagrajencev več, se znesek med njimi razdeli.
