Nobelovo nagrado za fiziko letos prejme belgijski fizik Francis Halzen za odločilne prispevke k delovanju observatorija nevtrinov IceCube in odkritju visokoenergijskih nevtrinov astrofizičnega izvora, je danes v Stockholmu sporočila Kraljeva švedska akademija znanosti.
Halzen se je zavedal, da bi bilo mogoče led na južnem polu uporabiti za sledenje in lovljenje delcev, znanih kot nevtrini. Njegova vizija in znanstveno vodstvo sta bila ključna za delo observatorija IceCube, opremljenega s svetlobnimi senzorji, s katerim lahko raziskovalci zaznavajo nevtrine, je še sporočila akademija znanosti.
Nevtrini so delci z izjemno majhno maso, ki jih raziskovalci v observatoriju zaznavajo iz visokoenergijskih procesov v daljnem vesolju. So tudi zelo izmuzljivi, saj se le redko posamezni nevtrino spopade z atomskim jedrom, kar omogoča, da jih z ustrezno opremo nekdo odkrije. Svojo vizijo o zaznavanju nevtrinov na južnem polu je Halzen prvič predstavil leta 1988. Ko nevtrino trči z atomskim jedrom, ustvari svetlobni blisk, ki ga lahko zaznavajo senzorji v tamkajšnjem ledu. Led na južnem polu ima namreč številne prednosti, saj je čist, območje pa je geološko stabilno.
Interakcije nevtrinov, ki jih IceCube neprestano zbira, bodo raziskovalcem prinesle nova spoznanja o okoljih, v katerih lahko nastajajo visokoenergijski nevtrini, in bi lahko celo razkrile doslej neznane kozmične pojave. V luči tega je Mark Pearce, predsednik Nobelovega odbora za fiziko, dejal, da je Halznova vizija utrla pot novi vrsti astronomije. 82-letni Halzen je v odzivu na razglasitev dobitnika dejal, da Nobelove nagrade ni pričakoval, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Bilo je veliko presenečenje, seveda nagrade nisem pričakoval. Vendar mi je v veliko veselje," je povedal. Lani so nagrado za fiziko prejeli znanstveniki Britanec John Clarke, Francoz Michel H. Devoret in Američan John M. Martinis za odkritja s področja kvantne mehanike, in sicer za odkritje makroskopskega kvantnega tuneliranja in kvantizacije energije v električnem vezju.
Teden razglasitev letošnjih dobitnikov Nobelovih nagrad se je začel v ponedeljek z razglasitvijo nagrajencev za medicino, to so letos nemška znanstvenika Peter Hegemann in Georg Nagel ter ameriški znanstvenik Karl Deisseroth za odkritja na področju optogenetike - metode, s katero je mogoče prikazati, kako živčne celice v možganih oblikujejo spomine, čustva in vedenje. V sredo bo sledila razglasitev dobitnikov nagrade za kemijo, v četrtek za literaturo in v petek za mir. V ponedeljek, 12. oktobra, bodo nato znani še dobitniki nagrade za ekonomijo. Podelitev nagrad bo 10. decembra, na obletnico smrti švedskega kemika, inženirja in izumitelja dinamita Alfreda Nobela. Tako kot vsako leto jih bodo podelili v Stockholmu, z izjemo najprestižnejše nagrade za mir, ki jo podelijo v Oslu. Letos nagrade prinašajo ček za 12 milijonov švedskih kron (dobrih 1,06 milijona evrov). Če je nagrajencev več, se znesek med njimi razdeli.
