Mednarodna ekipa strokovnjakov iz Združenih držav Amerike, Avstralije, Brazilije in Japonske je med nedavno pomorsko odpravo ob brazilski obali poskrbela za izjemno presenečenje. Na raziskovalni ladji Falkor so v pičlih štirinajstih dneh odkrili kar 31 novih živalskih vrst. Raziskovalci verjamejo, da hitrost odkritij in identifikacije predstavlja nov rekord, k čemer je močno pripomogla najsodobnejša tehnologija, poroča britanski The Guardian.
Ekipa se je pod vodstvom glavne znanstvenice dr. Karen Osborn osredotočila na srednji sloj oceana, ki predstavlja območje med morskim dnom in s soncem obsijano površino. Ta del oceana predstavlja največji življenjski prostor na Zemlji in zajema kar 90 odstotkov vseh bivalnih površin našega planeta, a hkrati ostaja eden najmanj raziskanih. Med novo odkritimi živalmi so raziskovalci našli vrsto raka, devet novih meduz, hitrega črva, sedem rebrač in štiri plaščarje, ki so po zgradbi celo bolj sorodni ljudem kot nevretenčarjem.
Nova tehnologija odpira vrata v neznano
"Bilo je resnično vznemirljivo. Srednji sloj oceana skriva polno neverjetnih živali, o katerih ne vemo skoraj ničesar," je pojasnila Osborn. Poudarila je, da so raziskovali območje, kamor človek pred tem še ni posegel, kar je prineslo več priložnosti za odkritja. Tehnološki preboj jim je omogočil nov konfokalni mikroskop, ki so ga ljubkovalno poimenovali Squid. Naprava uporablja laserje za skeniranje mikroskopskih podrobnosti in omogoča opazovanje organizmov v živo. Raziskovalci so tako prvič neposredno na ladji opazovali živo tridimenzionalno celično strukturo mikrobnega življenja.
"To nam odpira povsem nov svet raziskovanja. Videli smo lahko, kako celice med seboj komunicirajo, si izmenjujejo snovi in gradijo okostja. Vse to smo spremljali v živo na ladji, medtem ko običajno potrebujemo več tednov barvanja in priprav, da sploh kaj opazimo," je dodala znanstvenica. Ekipa je za hitro identifikacijo vrst uporabila tudi prototipe slikovnih sistemov in genetsko analizo.
Pomen sodelovanja za prihodnost oceanov
Odkritja pomembno prispevajo k človeškemu razumevanju porazdelitve življenja v oceanih. Znanstveniki ugotavljajo, da pogosto najdejo podobne organizme na podobnih globinah na povsem različnih koncih sveta, na primer ob obalah Japonske in Kalifornije. Kljub temu pa ponoči poteka ogromno vertikalno gibanje, ko se bitja iz globin dvignejo bližje površini, da bi se prehranjevala pod okriljem teme. Ta proces močno vpliva na zmanjševanje količine ogljika v oceanih.
Osborn je zaključila, da zadnja odprava potrjuje izjemen pomen znanstvenega sodelovanja. "To, kar je človeštvo doslej odkrilo, je le vrh ledene gore. Tam zunaj obstaja ogromno življenja, ki svoje izzive rešuje na nenavadne načine. Predstavljajte si, kaj vse se lahko naučimo od njih, ko jih bomo bolje razumeli," je še poudarila in pozvala k nadaljnjim raziskavam naših oceanov.
