Po nekajurnem zatišju je palestinsko gibanje Hamas z območja Gaze danes znova izstrelilo niz raket proti Izraelu, pri čemer sta bila ubita najmanj dva človeka. Napade na tarče na območju Gaze, povezane s Hamasom, pa je nadaljevala tudi izraelska vojska.
Borci so iz Gaze proti Izraelu izstrelili več raket sredi dneva, pristale so v pokrajini Eškol blizu Gaze in terjale življenje dveh tajskih delavcev. Še najmanj osem ljudi je bilo v raketiranju ranjenih. Nove napade na območje Gaze je izvedla tudi izraelska vojska, ki je po lastnih navedbah zadela več tarč, povezanih s Hamasom, med drugim podzemne predore. Konflikt med skrajnimi palestinskimi gibanji in izraelsko vojsko, ki je eden najhujših v več letih, traja že drugi teden. Palestinske oblasti na območju Gaze število žrtev ocenjujejo na 213, med njimi je 61 otrok, raketni izstrelki z območja Gaze so medtem v Izraelu ubili 12 ljudi, tudi enega otroka. Izraelska vojska je včeraj sporočila, da je v ponedeljek s topništvom napadla še Libanon, kar je bil njen odgovor na raketni napad iz te sosednje države. Cilji v judovski državi niso bili zadeti, saj naj bi bilo vseh šest raket padlo v morje. Razmere so se več ur po napadu po navedbah misije Združenih narodov na jugu Libanona umirile.
Izrael je sicer odprl enega od mejnih prehodov z Gazo, da bi omogočil prehod humanitarne pomoči, a ker so na območje prileteli izstrelki, medtem ko so prehod prečkali tovornjaki s pomočjo mednarodnih humanitarnih organizacij, so izraelske oblasti prehod znova zaprle, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Nemirno je bilo tudi na Zahodnem bregu, kjer je več tisoč Palestincev protestiralo proti dejanjem Izraela na območju Gaze, češ da bombardiranje otrok ni obramba. Številni arabski Izraelci in Palestinci v vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu so tudi stavkali, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Medtem so ZDA v ponedeljek že tretjič v tednu dni blokirale osnutek izjave Varnostnega sveta Združenih narodov s pozivom h koncu spopadov med Izraelci in Palestinci. Zatobo nocoj potekalo že četrto izredno zasedanje Varnostnega sveta na isto temo. Zadnji osnutek izjave Varnostnega sveta ZN so v nedeljo zvečer pripravile Kitajska, Norveška in Tunizija. Šlo je za poziv k umiritvi položaja, koncu nasilja, spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava vključno z zaščito civilistov, še posebno otrok. Izjava je izražala tudi globoko zaskrbljenost nad krizo in možnostjo deložacij palestinskih družin v Vzhodnem Jeruzalemu. Zapisali so tudi nasprotovanje vsem enostranskim ukrepom in pozdrav mednarodnim prizadevanjem za umiritev položaja ter podporo rešitvi dveh držav. Spopadi so se razplamteli 10. maja zaradi odločitve izraelskega sodišča, da lahko palestinskim družinam zaplenijo bivališča v Vzhodnem Jeruzalemu in jih predajo judovskim družinam, ki trdijo, da so bila poslopja v njihovi lasti pred letom 1948.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je že pred časom izjavil, da želi Izrael izstaviti visok račun Hamasu za raketne napade iz Gaze. Z njim je v ponedeljek spet govoril ameriški predsednik Joe Biden in izrazil podporo Izraelu, da se brani pred raketnimi napadi Hamasa, a ga tudi seznanil s svojimi pogovori z Egiptom in drugimi partnerji, da bi prišli do premirja. Biden je medtem že pod pritiskom kongresnikov obeh strank, ki si želijo, naj poveča pritisk na obe strani za konec spopadov. Včeraj se je tudi francoski predsednik Emmanuel Macron v prizadevanjih za zagotovitev prekinitve spopadov pogovarjal z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom Al Sisijem in jordanskim kraljem Abdulahom II.
S pozno popoldfanskega virtualnega srečanja so danes k takojšnji prekinitvi nasilja pozvali tudi zunanji ministri EU. Slovenski minister Anže Logar je ob tem "izrazil zaskrbljenost nad raketnimi napadi Hamasa, razmerami v Izraelu in Palestini ter stopnjevanjem nasilja, ki se mora končati, da se prepreči nadaljnje žrtve med civilnim prebivalstvom," kot so sporočili iz njegove službe za odnose z javnostmi.
