
Letalski prevozniki po vsem svetu se soočajo z resno krizo, ki neposredno vpliva na potnike. Družbe, kot so avstralski Qantas, skandinavski SAS in Air New Zealand, so napovedale občutne podražitve letalskih vozovnic. Glavni razlog za ta korak je strm skok cen goriva, ki ga povzroča stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu.
Cene letalskega goriva so pred zadnjimi vojaškimi zaostritvami znašale med 85 in 90 ameriških dolarjev za sod, zdaj pa so poskočile na 150 do 200 dolarjev. Gorivo predstavlja drugi največji strošek za letalske prevoznike, takoj za stroški dela, in običajno obsega od petine do četrtine vseh operativnih izdatkov. Konflikt močno ovira plovbo skozi Hormuško ožino, ključno svetovno pot za izvoz nafte. To povzroča motnje v globalnih potovanjih, viša cene na določenih linijah in vzbuja strah pred velikim upadom števila potnikov.
"Podražitve takšnega obsega so nujne, saj le tako lahko ohranimo stabilne in zanesljive operacije," je v izjavi za Reuters pojasnil predstavnik družbe SAS. Dodal je, da so uvedli začasno prilagoditev cen. Največji skandinavski prevoznik je namreč lani zaradi negotovih tržnih razmer opustil politiko zaščite pred cenovnimi tveganji in trenutno nima zakupljenega goriva po fiksnih cenah za naslednjih dvanajst mesecev.
Različne strategije letalskih družb
Nekatera azijska in evropska podjetja, med njimi Lufthansa in Ryanair, so del svojih zalog goriva zavarovala pred tveganji in si zagotovila fiksne cene. Finski Finnair si je za prvo četrtletje zavaroval več kot 80 odstotkov goriva, vendar vodstvo opozarja, da se prevozniki ob dolgotrajnem konfliktu lahko soočijo celo s pomanjkanjem samega goriva. Kuvajt, ki velja za glavnega izvoznika letalskega goriva v severozahodno Evropo, je namreč že zmanjšal proizvodnjo.
Novozelandski nacionalni prevoznik Air New Zealand je zaradi velike negotovosti celo zamrznil svoje finančne napovedi za leto 2026. Hkrati so dvignili cene enosmernih vozovnic v ekonomskem razredu. Na domačih letih potniki plačajo 10 novozelandskih dolarjev več, na krajših mednarodnih linijah 20, na dolgih letih pa so cene poskočile za 90 novozelandskih dolarjev. Podjetje ne izključuje dodatnih prilagoditev cen in urnikov, če bodo stroški goriva ostali visoki.
Nekateri evropski prevozniki medtem še ne vidijo potrebe po takojšnjem ukrepanju. Predstavnik skupine IAG, ki si lasti British Airways, trdi, da so v bližnji prihodnosti dobro zavarovani pred nihanji cen in trenutno ne načrtujejo podražitev vozovnic. Kljub temu je British Airways zaradi nenehne negotovosti odpovedal zimske lete v Abu Dabi in ukinil vse načrtovane prevoze na tej liniji do konca leta.
Zaprt zračni prostor otežuje poslovanje
Poleg visokih stroškov goriva globalno turistično industrijo ogroža tudi krčenje zračnega prostora. Piloti morajo nenehno spreminjati smeri letenja, da se izognejo konfliktnim območjem na Bližnjem vzhodu. Letalske družbe Emirates, Qatar Airways in Etihad sicer obvladujejo približno tretjino potniškega prometa med Evropo in Azijo, kar pomeni, da vsaka sprememba njihovih poti močno vpliva na celoten svetovni trg.
Evropski prevozniki že čutijo pomanjkanje zračnega prostora zaradi vojne v Ukrajini, saj se morajo izogibati ruskemu nebu. Ker imajo zdaj na voljo še manj varnih koridorjev, njihovo poslovanje postaja izjemno zahtevno. Cene vozovnic na linijah med Azijo in Evropo hitro rastejo zaradi zaprtih zračnih prostorov in omejenih zmogljivosti. Nekatera podjetja pospešeno iščejo alternative; hongkonški Cathay Pacific Airways tako dodaja dodatne lete za London in Zürich, avstralski Qantas pa raziskuje možnosti za prerazporeditev svojih zmogljivosti proti Evropi.












