V Dubrovniku se je včeraj končal vrh premierov pobude 16+1, ki je medtem postal vrh 17+1, saj se je včeraj 16 srednje- in vzhodnoevropskim državam ter Kitajski uradno pridružila še Grčija s premierom Aleksisom Ciprasom.
Južnodalmatinsko mesto je zadnja dva dni preživelo tako rekoč v obsedenem stanju. Že tako je promet v mestih na vzhodnem Jadranu, po večini stisnjenih med morje in visoke vzpetine na celini, zmeraj gost. Toda hrvaške varnostne sile niso želele ničesar prepustiti naključju. Policisti so na vsakem križišču namesto semaforjev s predirljivimi žvižgi usmerjali promet. Ko pa so se s kakšne smeri približale črne limuzine, so ga povsem zaustavili. Mestni avtobusi so debelo zamujali, taksisti niso mogli pravočasno priti do potnikov, v kolonah na mestnih ulicah so šoferji izgubljali živce in nervozno trobili. Do hotela Dubrovnik Palace, kjer je včeraj bilo plenarno zasedanje vrha, ki je del kitajske pobude En pas, ena pot, mestna štirica preprosto niti ni več vozila. Okoli 900 policistov v mestu z 42 tisoč prebivalci je z uniformiranci na ulicah, potapljači v priobalnem morju in ostrostrelci na strehah čuvalo predvsem kitajskega visokega gosta, premiera Li Keqianga, s katerim je na poslovni forum v bližnjem hotelu Rixos Libertas prišlo okoli 300 gospodarstvenikov. Vseh skupaj jih je bilo blizu tisoč, med njimi 200 hrvaških in tudi 20 slovenskih. Premierov je bilo skupaj s slovenskim Marjanom Šarcem 16. Edini predsednik vlade, ki od sodelujočih držav ni prišel, je bil latvijski premier. Doma ga je zadržala kriza njegove vlade.
Pritiski hrvaških novinarjev
Slovenskega premiera Marjana Šarca so včeraj v Dubrovniku z vprašanji o arbitraži in prisluškovanju zasuli predvsem hrvaški novinarski kolegi. Celo že tako zelo, da je Šarec, sicer v šali, potarnal, da je to že skoraj pritisk hrvaških medijev nanj. Odgovoril je, da se s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem o tej temi na vrhu 16+1 ni pogovarjal, "ker ne bi bilo primerno, saj je tu bilo v ospredju nekaj drugega". Se pa je o tem z njim pogovoril pred dnevi v Bruslju in mu povedal, kako Slovenija obsoja prakso pritiskov na slovenske medije, zato naj Hrvaška to početje prekine. In da pričakuje tudi hrvaško uresničenje arbitražne razsodbe. Upal je še, da se zavoljo vsega tega konflikt med državama ne bo zaostril. Na vztrajanje hrvaških novinarjev, ali ima dokaze, da je pater Ivan Tolj res klical Pop TV po naročilu hrvaške vlade, pa je precej pitijsko dodal: "O teh dokazih mi je Plenković povedal nekaj, kar ni želel, da vam razkrijem."
Pomiriti skeptike v EU
Po koncu vrha sta se z izjavama - brez dovoljenih vprašanj - na novinarje obrnila visoki kitajski gost Li in gostitelj, hrvaški premier Andrej Plenković. Slednji je dejal: "Smo v mestu, ki je skozi zgodovino vselej povezovalo vzhod in zahod. Marco Polo, ki je to počel v svojih spominih na potovanje po svilni poti na Kitajsko, je bil rojen nedaleč proč od tod, na otoku Korčuli v današnji dubrovniško-neretvanski županiji. Osmi sestanek na vrhu tukaj bomo pomnili po priključitvi Grčije, pa tudi po uspešnem poslovnem forumu med kitajskimi in srednje- ter vzhodnoevropskimi gospodarstveniki." Povedal je, da so samo kitajski poslovneži včeraj podpisali deset sporazumov s hrvaško državo in še nekaj z zasebnimi hrvaškimi podjetji. "Ti sporazumi zadevajo predvsem vlaganja v našo pristaniško in železniško infrastrukturo." Vrednost teh projektov v pristaniščih Reka in Ploče in še posodobitev železnice od Reke do madžarske meje naj bi veljala do leta 2030 kar okoli tri milijarde evrov, je še navrgel Plenković. Pohvalil je še hrvaško sodelovanje s Kitajsko v kulturi in turizmu ter napovedal, da bo že letos na Hrvaškem veliko več kitajskih gostov kot lani, ko jih je bilo četrt milijona.
Li, ki naj bi imel v malhi za vlaganja v tem delu Evrope na voljo več kot 15 milijard dolarjev, pa je čutil veliko potrebo, da pomiri skeptične glasove v Evropski uniji (EU), ki na kitajsko gospodarsko penetracijo sem zrejo z zvrhano mero skepse: "Sestanek je bil uspešen in je pokazal našo enotnost v multilateralnih odnosih in pri željah po svobodni trgovini, ampak v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije, trajnostnega razvoja in gospodarske rasti. Konsenz o tem smo med nami in EU že dosegli pred dnevi v Bruslju in ga bomo s pridom uporabili tudi v našem sodelovanju s srednje- in vzhodnoevropskimi državami. Da spoštujemo pravila in standarde, ki morajo veljati pri poslovanju z državami EU, smo potrdili že lani v Bolgariji, in s tem nadaljujemo tudi po Dubrovniku, ustanovili smo Center globalnega partnerstva. To je think tank, ki kitajskim podjetjem svetuje, da bolje razumejo pravila in zakonodajo ter standarde v EU. Hkrati pa omogoča srednje- in vzhodnoevropskim podjetjem bolje dojeti kitajsko zakonodajo." Na koncu je dejal, da Kitajska podpira integracijo EU, tudi sprejem zahodnobalkanskih držav v povezavo. In še vse povabil na naslednji vrh, ki bo na Kitajskem.
Posel tudi za Slovenijo
Ob koncu vrha smo se pogovarjali tudi s pomočnikom direktorja TPV iz Novega mesta Tomažem Savškom. Dejal je, da Novomeščani nameravajo v dveh letih v kitajski provinci Liaoning odpreti tovarno za avtomobilske komponente za vozila višjega cenovnega razreda, ki se bodo izdelovali tako na Kitajskem kot v EU: "To ne pomeni, da bi našo proizvodnjo iz Slovenije selili na Kitajsko. Kolikšna bo vrednost posla, še ne morem povedati, tudi kupca oziroma naročnika iz Kitajske bi bilo prerano razkriti." Direktor uprave Luke Koper Dimitrij Zadel, ki se je tudi udeležil poslovnega foruma s Kitajci v Dubrovniku, pa je zgolj lapidarno povedal: "Forum je izpolnil naša pričakovanja glede pogovorov o prometu in izmenjavi." Dodajmo tukaj, da je premier Šarec v pogovoru s slovenskimi novinarji na vprašanje, če morda Reka, Trst in Benetke že prehitevajo Luko Koper pri prihodnjih biznisih s Kitajci, menil, da severnojadranska pristanišča v poslih s Kitajci ne bodo tekmeci: "Pričakujem namreč, da bo dela dovolj za vse."
