Šest mesecev po začetku ameriško-izraelske vojne proti Iranu konflikt močno pretresa svetovno gospodarstvo. Zaprtje Hormuške ožine in napadi na energetsko infrastrukturo so povzročili kaos na trgih, kar je nekatere panoge pahnilo v krizo, drugim pa prineslo zgodovinske dobičke.
Med zmagovalci izstopajo energetska podjetja in finančne ustanove, medtem ko največjo ceno plačujejo letalski prevozniki, avtomobilska industrija in najranljivejše države sveta, ki se soočajo s pomanjkanjem hrane.
Naftni velikani in banke žanjejo rekordne dobičke
Zaradi zaprtja ključnih pomorskih poti in iranskih napadov v Zalivu so cene nafte poletele v nebo, poroča Al Jazeera. To je močno povečalo dobičke največjih svetovnih energetskih podjetij. Ameriški ExxonMobil je v drugem četrtletju ustvaril 14,5 milijarde dolarjev dobička, kar predstavlja njegov najboljši rezultat v zadnjih štirih letih. Chevron je zabeležil 12 milijard dolarjev dobička, francoski TotalEnergies ter britanska Shell in BP pa so prav tako podvojili svoje prihodke.
Ipek Ozkardeskaya, višja analitičarka pri Swissquote Bank, pojasnjuje, da evropska energetska podjetja poslujejo celo bolje od ameriških, saj spretno izkoriščajo trgovanje z nafto. Podjetja uspešno višajo cene in pomanjkanje ponudbe spreminjajo v lasten dobiček. Tudi savdski Aramco je kljub regionalnim nemirom povečal dobiček za tretjino in dosegel 33,4 milijarde dolarjev.
Poleg naftne industrije izredne rezultate beležijo tudi finančne ustanove. Nestanovitnost na borzah spodbuja trgovanje, saj vlagatelji iščejo priložnosti ob divjih nihanjih trga ali pa selijo kapital v varnejše naložbe, kot so obveznice. Štiri največje ameriške banke, vključno z JPMorgan in Bank of America, so v drugem četrtletju skupaj ustvarile kar 42,5 milijarde dolarjev dobička. Podobno rast beležita britanski HSBC in francoska Societe Generale.
Vrtoglavi stroški vojne in asimetrično bojevanje
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth ocenjuje neposredne stroške vojne na 37,5 milijarde dolarjev, vendar strokovnjaki opozarjajo, da je resnična cena precej višja. Linda Bilmes s harvardske univerze poudarja, da Pentagon upošteva le kratkoročne stroške porabljenega streliva. Njena analiza kaže, da bodo dolgoročni stroški, ki vključujejo popravila vojaških baz in oskrbo ranjenih vojakov, verjetno dosegli bilijon dolarjev.
Konflikt hkrati razkriva izzive asimetričnega bojevanja. Združene države Amerike pospešeno sklepajo več deset milijard dolarjev vredne pogodbe z orožarskimi giganti, kot sta RTX in Lockheed Martin, da bi nadomestile porabljene zaloge prestreznih raket Patriot. Obrambni sistem Patriot stane več kot milijardo dolarjev, vsaka izstreljena raketa pa štiri milijone dolarjev. Na drugi strani Iran uporablja množično proizvedene drone Shahed, ki stanejo zgolj od 20.000 do 50.000 dolarjev. Strokovnjaki opozarjajo, da se ZDA in Izrael na težji način učijo pomembnosti cenovno dostopnih sistemov za obrambo pred droni.
Udarci za letalstvo, kmetijstvo in avtomobilsko industrijo
Vojna močno hromi letalsko industrijo. Iranski raketni napadi so v prvih mesecih sprožili odpovedi in preusmeritve več deset tisoč letov. Bližnjevzhodni prevozniki letos pričakujejo za 4,3 milijarde dolarjev izgub. Višje cene goriva, daljše poti in omejen zračni prostor pa dušijo tudi prevoznike drugod po svetu.
Avtomobilska industrija trpi zaradi višjih stroškov surovin, kot so aluminij in plastika, ter prekinitev dobavnih verig. Toyota, največji proizvajalec avtomobilov na svetu, beleži upad prodaje in opozarja, da jo bo vojna stala 4,3 milijarde dolarjev. Tudi nemški Volkswagen poroča o skoraj tretjinskem padcu dobička.
Posledice konflikta občutijo tudi najranljivejši. Višje cene goriv in gnojil neposredno vplivajo na cene hrane. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo opozarja na hitro rast cen. Svetovni program za hrano ocenjuje, da zaradi posledic vojne dodatnih 7,1 milijona ljudi v Somaliji, Afganistanu in na Šrilanki trpi pomanjkanje. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres opozarja, da je globalna preskrba s hrano postala kolateralna škoda konflikta.
Paradoks energetike: Vzpon zelenih virov in vrnitev premoga
Kriza na trgu fosilnih goriv hkrati pospešuje prehod na obnovljive vire energije in povzroča ponoven razcvet premoga. Visoke cene nafte in plina spodbujajo številne države k vlaganjem v sončno in vetrno energijo. Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da bodo električna vozila kmalu predstavljala skoraj tretjino vseh prodanih vozil.
Vendar pa energetska negotovost v ospredje ponovno potiska najmočneje onesnažujoče fosilno gorivo. Premog ostaja bistveno cenejši in dostopnejši od nafte, kar privablja predvsem azijske države. Južnoafriški proizvajalec Thungela Resources podvaja svoje dobičke, Indonezija pa opušča načrte za zmanjšanje proizvodnje premoga. Analitiki napovedujejo, da bo globalna proizvodnja premoga do konca leta celo narasla, kar predstavlja hud udarec za globalna prizadevanja proti podnebnim spremembam.
