Svetovne cene hrane dosegajo najvišjo raven v zadnjih treh letih in pol. Poletni vročinski valovi in oboroženi konflikti v Ukrajini ter na Bližnjem vzhodu namreč močno višajo stroške pridelave in transporta. Indeks cen prehranskih surovin Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je prejšnji mesec zrasel na najvišjo točko po januarju 2023, k čemur je prispeval predvsem skok cen žit, sladkorja in rastlinskega olja, poroča The Guardian.
Indeks, ki spremlja mesečne spremembe v košarici mednarodno trgovanih prehranskih surovin, je julija zrasel na 131,1 točke. Podatki kažejo, da so cene žit v enem mesecu zrasle za 3,4 odstotka, pri čemer so svetovni stroški pšenice poskočili celo za 5,8 odstotka. Predstavniki organizacije FAO pojasnjujejo, da vročinski valovi močno zmanjšujejo pridelke pšenice v več ključnih državah proizvajalkah. Cene dodatno višajo nenehne motnje pri izvozu prek Črnega morja in poškodbe izvozne infrastrukture, ki so neposredna posledica okrepljenih napadov med Rusijo in Ukrajino.
Ekstremna vročina klesti pridelke po Evropi
Smrtonosni vročinski val, ki je junija zajel Evropo, je po ocenah strokovnjakov prisilil pridelovalce žit, da so uničili kar devet milijonov ton pridelkov, kot so pšenica, ječmen, koruza in oves. Strahovi pred vztrajnim vročim in suhim vremenom ter morebitno škodo zaradi hitrega razvoja vremenskega pojava El Niño so močno vplivali tudi na trg sladkorja. Njegove cene so julija poskočile za 5,6 odstotka. Na to rast so vplivala tudi nova pravila v Braziliji, ki povečujejo dovoljeno količino etanola v bencinu, kar je ustvarilo dodatno povpraševanje na trgu.
Cene rastlinskega olja so zrasle za dva odstotka. Poročilo to rast pripisuje močnemu povpraševanju indonezijskega sektorja biodizla in višjim cenam surove nafte. Vse te podražitve surovin se bodo v prihodnjih mesecih verjetno odrazile na trgovskih policah, saj dobavitelji svoje višje stroške prenašajo neposredno na končne potrošnike.
Vojne hromijo transport in grozijo z lakoto
Na svetovne cene hrane v zadnjih mesecih močno vplivajo tudi geopolitične napetosti. Konflikt z Iranom otežuje dobavne poti, saj približno tretjina celotne svetovne proizvodnje umetnih gnojil potuje skozi Hormuško ožino. Kljub splošni rasti pa so nekatere cene tudi padle. Cene mesa so julija padle za 2,8 odstotka, kar predstavlja prvi mesečni padec v tem letu, pri čemer so se pocenili perutnina, svinjina in govedina. Visoke poletne temperature so sicer omejile stopnjo rasti prašičev, kar je po navedbah FAO preprečilo še večji padec cen. Mlečni izdelki so se pocenili za 0,7 odstotka zaradi nižjih cen masla in mleka v prahu.
Trenutne razmere najbolj ogrožajo prebivalstvo v državah, kjer že vlada akutna prehranska negotovost. Svetovni program za hrano pri Združenih narodih opozarja, da bo vremenski pojav El Niño do konca prihodnjega leta verjetno pahnil kar 50 milijonov ljudi v hudo lakoto.
