Na Madžarskem so prvič na območju Evropske unije uradno potrdili prisotnost jesenovega krasnika (Agrilus planipennis). Ta invazivni hrošč predstavlja eno največjih groženj jesenovim gozdovom. Madžarski nacionalni urad za varnost prehranjevalne verige (Nébih) je škodljivca odkril v okolici kraja Beregsurány nedaleč od meje z Ukrajino.
Jesenov krasnik izvira iz Azije, v zadnjih desetletjih pa se je uspešno razširil na druga območja po svetu, kjer pušča za seboj opustošene gozdove. V Severni Ameriki in delih vzhodne Evrope je že povzročil množično odmiranje jesena. Strokovnjaki zato opozarjajo, da gre za resen ekološki in gospodarski problem, poroča hrvaški Dnevnik.
Hrošč najbolj ogroža drevesa jesena, v katerih se ličinke razvijajo neposredno pod lubjem. Tam se prehranjujejo s prevodnim tkivom drevesa in s tem prekinejo prenos vode ter hranilnih snovi med koreninami in krošnjo. Takšne poškodbe drevo postopoma oslabijo in na koncu povzročijo njegov propad. Odrasli primerki merijo med osem in 14 milimetrov, prepoznamo pa jih po značilni sijoči kovinsko zeleni barvi. Življenjska doba samic traja od tri do šest tednov, v tem času pa lahko odložijo tudi do sto jajčec. To jim omogoča izjemno hitro širjenje populacije.
Strogi ukrepi in prepoznavanje okužbe
Po potrditvi najdbe so madžarske oblasti takoj uvedle poostren nadzor in dodatne fitosanitarne ukrepe. S tem želijo ugotoviti, ali se je škodljivec morda že razširil na druga območja. Na prisotnost hrošča kažejo simptomi, kot so zredčena krošnja, prezgodnja izguba listja, spremembe na lubju in pojav navpičnih razpok. Med najbolj očitne znake okužbe spadajo značilni cikcakasti rovi, ki jih ličinke puščajo pod lubjem in lahko dosežejo dolžino do 50 centimetrov.
Madžarski urad je že pozval državljane, lastnike gozdov in gozdarske strokovnjake, naj vsak sum na prisotnost hrošča takoj prijavijo pristojnim službam za varstvo rastlin in tal. Hitra reakcija predstavlja ključni dejavnik pri zaščiti jesenovih sestojev in preprečevanju nadaljnjega širjenja te invazivne vrste.
Sosednje države že pripravljajo preventivne ukrepe
Glede na trenutno dostopne uradne informacije jesenovega krasnika na območju Hrvaške še niso zabeležili. Njihovo ozemlje tako za zdaj velja za prosto tega škodljivca. Kljub temu pa potrditev njegove prisotnosti v sosednji Madžarski močno povečuje pomen preventivnih ukrepov, saj država razpolaga z dragocenimi sestoji jesena. Hrvaško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo je že v februarju organiziralo simulacijsko vajo v sklopu kriznega načrta za primer pojava tega nevarnega hrošča.
Za razliko od Severne Amerike, kjer uspeva več avtohtonih vrst jesena z različnimi stopnjami odpornosti, ima Evropa le eno široko razprostranjeno domačo vrsto. To je navadni jesen. Prav zaradi tega dejstva so evropski gozdovi še posebej ranljivi za sočasno delovanje bolezni in invazivnih žuželk. Jeseni imajo veliko gospodarsko vrednost, hkrati pa predstavljajo pomemben del evropskih gozdnih ekosistemov. Številnim rastlinskim in živalskim vrstam nudijo življenjski prostor, sodelujejo pri vezavi ogljika in ščitijo tla pred erozijo.
Spremljanje stanja in mednarodno sodelovanje
Odrasli hrošči lahko preletijo razdalje do deset kilometrov, dodatno pa se širijo s prevoznimi sredstvi ali prenosom lesnega materiala. Strokovnjaki poudarjajo, da prisotnost škodljivca pogosto odkrijejo šele takrat, ko njegova populacija postane zelo številčna.
Zato poudarjajo, da stalen nadzor, mednarodno sodelovanje in ohranjanje genetske raznolikosti jesena predstavljajo edini način za učinkovito zaščito evropskih gozdov. Obenem znanstveniki poudarjajo pomen dolgoročnih programov žlahtnjenja in razvoja odpornejših dreves, ki bi lahko zagotovili obstanek jesena v primeru nadaljnjega širjenja jesenovega krasnika proti zahodu Evrope.
