Sarah Knafo, evropska poslanka stranke Reconquête in življenjska sopotnica Érica Zemmoura, pospešeno gradi svojo podobo kot nova vzhajajoča zvezda francoske desnice. Njena napovedana kandidatura za županjo Pariza marca 2026 že dviguje veliko prahu. Če ji uspe obdržati trenutno javnomnenjsko podporo, ki se giblje med 10 in 12 odstotki, bi lahko postala prva kandidatka desnice, ki bi se v francoski prestolnici prebila v drugi krog volitev. Pariz sicer tradicionalno velja za trdnjavo, ki zavrača skrajno desne politike, a Knafo stavi na specifično strategijo.
Sama odločno zavrača etiketo "skrajne desničarke" in jo označuje za neumno ter zastarelo. Namesto tega se volivcem predstavlja kot golistična konservativka, ki bi mestu vladala s pomočjo referendumov po švicarskem zgledu. Kljub temu se težko otrese povezav s stranko Reconquête, ki je na volitvah leta 2022 zagovarjala množično remigracijo in prepoved nošenja verskih simbolov.
V svoji pariški kampanji je Knafo bistveno omilila retoriko glede migracij. O njeni taktiki poroča hrvaški Večernji list, ki navaja, da se kandidatka raje osredotoča na lokalne probleme: zmanjšanje mestne birokracije, ukinitev zelenih politik trenutne županje Anne Hidalgo, vrnitev avtomobilov na nabrežja Sene ter drastično povečanje in oboroževanje mestnega redarstva. Čeprav le redki verjamejo v njeno končno zmago v Parizu, analitiki opozarjajo, da lahko močno okrepi svoj položaj v premožnih in konservativnih četrtih. Tamkajšnji volivci namreč delijo njene poglede na varnost in red, a jih odbija stranka Marine Le Pen zaradi njenega protekcionizma in zgodovine.
Vzdevek, ki pove vse: Politična "Kleopatra"
V političnih krogih se vse pogosteje pojavljajo ugibanja, da bi Knafo lahko na predsedniških volitvah leta 2027 zamenjala samega Zemmoura. Poznavalci razmer, ki so želeli ostati anonimni, priznavajo, da je Sarah Knafo spretnejša političarka od svojega partnerja. Jean-Philippe Tanguy, poslanec Nacionalnega zbora, jo je javno poimenoval "Kleopatra". S tem vzdevkom je želel poudariti njeno izjemno sposobnost strateškega razmišljanja in manipulacije na političnem parketu. Ime se je hitro prijelo kot simbol njene hladnokrvne ambicioznosti in medijske spretnosti.
Njen življenjepis je impresiven in netipičen za desničarsko ikono. Odraščala je v revnem predmestju Seine-Saint-Denis v družini sefardskih Judov s koreninami v Alžiriji in Maroku. Kljub skromnim začetkom ji je uspelo diplomirati na elitni šoli École Nationale d'Administration (ENA), isti instituciji, ki jo je obiskoval tudi predsednik Emmanuel Macron. Preden se je pridružila Zemmourjevi kampanji, je nabirala izkušnje v različnih konservativnih strankah.
Navdih išče pri Trumpu in v tehnologiji
Analitiki opažajo, da Knafo sistematično gradi vezi s krogom ljudi okoli Donalda Trumpa. Pozicionira se kot naravna predstavnica Trumpovega stila nacionalizma in tehno-konservativizma v Franciji. Ključni trenutek v njeni mednarodni uveljavitvi je bila udeležba na Trumpovi inavguraciji, kamor sta bila z Zemmourjem povabljena kot ena redkih francoskih politikov. Trump naj bi Zemmourju leta 2022 celo osebno svetoval, naj ignorira medije in vztraja pri svoji retoriki.
Knafo se od drugih desničarskih politikov, kot je Marine Le Pen, razlikuje predvsem po svojem odprtem odnosu do tehnologije in podjetništva. Zagovarja tako imenovana tehno-konservativna načela, ki združujejo tradicionalne vrednote s sodobnimi inovacijami. Posebno pozornost namenja kriptovalutam. Javno je pohvalila Bitcoin in meni, da bi morala Francija bolj odprto sprejeti tehnologijo veriženja blokov (blockchain), ki jo vidi kot orodje za preoblikovanje finančnega sistema. Njena podpora poslovnim interesom in občudovanje osebnosti, kot je Elon Musk, ki ga ceni zaradi boja proti cenzuri, jo postavljata na edinstveno mesto v francoskem političnem prostoru. S tem pristopom nagovarja mlajšo generacijo in podjetnike, ki se v togem francoskem socialnem modelu počutijo utesnjene.
