Poslanci Evropskega parlamenta so novi zakon, o katerem je parlament dosegel dogovor s Svetom EU 30. novembra 2023, potrdili s 546 glasovi za, 47 proti in 31 vzdržanimi glasovi. Ta bo posameznike in organizacije, ki se ukvarjajo z zadevami javnega interesa, kot so temeljne pravice, korupcija, varovanje demokracije ali boj proti dezinformacijam, ščitil pred neutemeljenimi in zlonamernimi tožbami. Zaščita bo veljala za vse čezmejne primere, razen če sta tožena in tožeča stranka iz iste države članice kot sodišče ali če je zadeva pomembna le za eno državo članico.
Odvračilni finančni zaščitni ukrepi
Poslanci bodo tožence dodatno zaščitili z dvema ukrepoma; zgodnjo zavrnitvijo, če je zadeva neutemeljena, in možnostjo, da se od tožnika zahteva plačilo predvidenih stroškov postopka, vključno s pravnim zastopanjem toženca, in odškodnine. Če tožena stranka zahteva zgodnjo zavrnitev, mora tožeča stranka dokazati, da obstajajo razlogi za nadaljevanje postopka. Sodišče lahko tožnikom, ki so pogosto politiki, korporacije ali lobistične skupine, naloži tudi druge kazni, na primer plačilo odškodnine.
Pravna sredstva za primere izven EU in dostop do informacij
Izbiranje najugodnejšega sodišča je praksa, ko tožeče stranke izberejo sodišče, kjer imajo največje možnosti za uspeh. Nova pravila bodo to prakso omejila, saj se sodbe tretjih držav v neutemeljenih postopkih ali postopkih, ki pomenijo zlorabo zoper posameznike ali institucije v Evropski uniji, ne bodo priznavale. Vlade držav članic bodo potencialnim žrtvam zlonamernih tožb na enem mestu omogočile dostop do informacij o postopkovnih jamstvih in pravnih sredstvih, vključno s pravno pomočjo ter finančno in psihološko podporo. Zagotoviti bodo morale tudi pravno pomoč v čezmejnih civilnih postopkih ter objaviti vse pravnomočne sodbe v strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti in zbrati podrobne podatke o njih.
Strateške tožbe spodkopavajo pravno državo
Poročevalec Tiemo Wölken (S&D) je po glasovanju dejal, da strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti spodkopavajo pravno državo in resno ogrožajo temeljne pravice, kot so svoboda izražnja, obveščanja in združevanja: "Gre za obliko pravnega nadlegovanja in zlorabe pravosodnega sistema, s katero se vplivni posamezniki in organizacije vse pogosteje skušajo izogniti javnemu nadzoru. Naših sodišč se ne sme zlorabljati za osebno korist. Ta direktiva bo podprla boj proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti, pa tudi preprečila ustrahovanje novinarjev in aktivistov s sodnimi procesi, da bi jih odvrnili od objavljanja informacij in uveljavili neke vrste samocenzuro."
Odzala se je tudi slovenska evroposlanka Irena Joveva (Renew/Gibanje Svoboda). Pravi, da jo veseli, da je parlament potrdil medinstitucionalni politični dogovor pomembne direktive: "Predlog Evropske komisije so sicer države članice v Svetu EU bistveno okrnile, vključno z brisanjem celotnih pomembnih členov, kot so pospešeni sodni postopki ter kompenzacije za žrtve teh škodljivih sodnih postopkov, a žal je bil to pogoj držav članic za sprejetje te zakonodaje. Ta direktiva sicer poskuša reševati zlorabe pravnih sredstev, ko poskušajo oblasti držav ali velika podjetja s pozicije moči, prek neutemeljenih tožb, utišati kritične glasove civilne družbe, novinarjev ali drugih posameznikov, ki opozarjajo na kršitve. V zadnjem obdobju so takšne prakse v porastu in skrajni čas je, da se to prekine. Pomanjkljivost direktive je sicer ta, da ne vključuje vseh sodnih postopkov, temveč zgolj postopke civilnega prava, ne pa tudi kazenskega. Poleg tega je namenjena bolj za čezmejne primere, kar bistveno omeji obseg teh primerov. Eden izmed mojih ključnih prispevkov v okviru poročevalke v senci pri mnenju odbora za kulturo k tej zakonodaji je, da vključuje civilne zahtevke tudi pri postopkih kazenskega prava. Kljub nekaterim pomanjkljivostim je direktiva dober model in želim si, da bi članice dopolnile manjkajoče dele ter v nacionalni pravni red vpeljale širše in bolj robustne zaščite za kritične glasove. Navsezadnje je bilo takšnih primerov SLAPP tožb tudi v Sloveniji veliko v času vlade Janeza Janše."
