V Kaliforniji naj bi živelo okrog 200 milijarderjev, ki ne plačujejo davka na dohodek, drugim davkom pa se izognejo z različnimi manevri, ki jih omogoča zapletena ameriška davčna zakonodaja. Po poročanju medijev naj bi šlo za enkratni davek v višini petih odstotkov neto premoženja milijarderjev, s čimer bi državnemu proračunu zagotovili okrog 100 milijard dolarjev. Denar bi bil namenjen za financiranje zdravstva za prebivalce Kalifornije. Polovica prebivalcev Kalifornije je namreč odvisna od javnih zdravstvenih programov, zato zagovorniki ukrepa poudarjajo, da bi dodatna sredstva pomagala ohraniti dostop do zdravstvene oskrbe. "Za njih je to kot kaplja v morje, za ljudi, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, pa pomeni vse," je za AFP povedala upokojena grafična oblikovalka Loren Fierman, ki je odvisna od zveznega zdravstvenega programa medicare, namenjenega starejšim in invalidom.
Nasprotniki predloga opozarjajo, da bi lahko davek spodbudil najpremožnejše posameznike in podjetnike k odhodu iz Kalifornije ter tako dolgoročno zmanjšal davčne prihodke države. Med njimi je tudi soustanovitelj Googla Sergey Brin. Za kampanjo proti predlogu so zbrali več kot 205 milijonov dolarjev. Upokojenec Tim Moffet o eksodusu milijarderjev močno dvomi. "Saj tako ali tako ne plačujejo ničesar," je za AFP dejal 69-letnik.
Predlogu sicer nasprotuje tudi kalifornijski guverner Gavin Newsom, ki je napovedal, da bo glasoval proti. Proti se je izrekel tudi sindikat gospodinjskih delavcev, ki meni, da enkratni davek ni ustrezna rešitev za proračunski primanjkljaj Kalifornije, ki obsega več milijard dolarjev. Ideja o obdavčitvi premoženja najbogatejših v Kaliforniji ni nova. Volivci so o podobnih predlogih v tem desetletju odločali že trikrat, vendar so jih vselej zavrnili. Čeprav je bil sedanji predlog ob začetku kampanje priljubljen, ankete kažejo, da podpora pred volitvami 3. novembra pada. Senator Bernie Sanders, ki je v tem mesecu v Los Angelesu nastopil v podporo ukrepu, je poudaril, da bi morali najbogatejši prispevati pravičen delež k financiranju javnih storitev. "Medtem ko so ti milijarderji v zadnjem desetletju več kot potrojili svoje premoženje, so plačevali nižjo efektivno davčno stopnjo kot vodovodar ali medicinska sestra," je dejal podpornikom. Zagovorniki predloga upajo, da bi morebitna uveljavitev davka spodbudila podobne pobude drugod po ZDA, s čimer bi milijarderjem tudi zmanjšali izbiro, kam pobegniti pred davki.
