Svet ugotavlja, da medletna inflacija ostaja blizu ciljnih dveh odstotkov in da so tudi inflacijska pričakovanja nespremenjena. Obenem se kljub globalni negotovosti nadaljuje gospodarska rast.
Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, tako ostaja pri 2,00 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,15 oziroma 2,40 odstotka.
Osrednji organ denarne politike območja z evrom evrskih obrestnih mer ni spreminjal tretjič zapored, potem ko jih je do julija znižal sedemkrat zapored.
Odločitev je bila popolnoma pričakovana, saj se je evrska medletna inflacija v zadnjih mesecih stabilizirala na ravni okoli dveh odstotkov, kar je tudi srednjeročni cilj ECB. Septembra je bila pri 2,2 odstotka, oktobrski podatki bodo znani v petek.
Tudi ocena sveta ECB glede inflacijskih obetov je večinoma nespremenjena, kar pomeni, da naj bi letos v povprečju inflacija dosegla malenkost več kot dva odstotka, v prihodnjih dveh letih pa se znižala nekoliko pod to mejo.
BDP malenkost navzgor
Gospodarska rast se medtem nadaljuje kljub zahtevnemu svetovnemu okolju. Bruto domači proizvod območja z evrom se je v tretjem letošnjem četrtletju v četrtletni primerjavi okrepil za 0,2 odstotka, v medletni pa za 1,3 odstotka. Četrtletna gospodarska rast v območju skupne evropske valute je bila celo malenkost višja od pričakovanj analitikov.
Robusten trg dela, zdrav finančni položaj zasebnega sektorja in pretekla znižanja obrestnih mer ostajajo po mnenju sveta pomembni viri odpornosti.
Vseeno so obeti še vedno negotovi, kar je po mnenju osrednjega organa evrske denarne politike predvsem posledica nadaljevanja trgovinskih sporov zaradi politike ZDA in geopolitičnih napetosti.
In ker obeti za gospodarstvo ostajajo negotovi, medtem ko se inflacija zdi pod nadzorom, iz vrst sveta ECB kot tudi analitikov že prihajajo nekateri signali, da bi lahko že na decembrski seji sveta ali pa vsaj potem na začetku leta 2026 prišlo do novega reza v obrestne mere.
