Na letališču Leipzig/Halle je brezpilotni letalnik, napolnjen z vojaškim eksplozivom, trčil v parkirano ukrajinsko tovorno letalo. Eksploziv ni detoniral. Nadzorne kamere so jasno posnele trenutek trka. Varnostni strokovnjaki in nemški poslanci opozarjajo, da incident kaže na načrtovan in resen napad na veliko logistično vozlišče, ki ga redno uporabljajo vojaška letala evropskih držav in zveze Nato.
Poslanec v nemškem parlamentu Konstantin von Notz je incident opisal z besedami: "To bi lahko bila popolna katastrofa in resen vojaški udar na nemško letališče." Nico Lange, nekdanji vodja kabineta na nemškem obrambnem ministrstvu, je dodal: "Čisto naključje je preprečilo katastrofo." Nemški kancler Friedrich Merz je obljubil, da bodo preiskovalci poiskali krivce, pri čemer zahodne obveščevalne službe sumijo, da Rusija stopnjuje sabotaže proti evropskim državam, da bi zaveznice odvrnila od pomoči Ukrajini, poroča ameriški The Washington Post.
Evropski uradniki in nekdanji nemški obveščevalci opozarjajo, da se dogodek v Leipzigu popolnoma ujema z vzorcem ruske agresije na stari celini. Arndt Freytag von Loringhoven, nekdanji namestnik direktorja nemške zvezne obveščevalne službe, je poudaril, da Evropa beleži množičen porast hibridnih napadov.
Širjenje napadov na evropske vojaške objekte
Samo ta mesec so preiskovalci obravnavali skrivnostne eksplozije, požare in poskuse požigov v vojaških objektih v Italiji, Bolgariji, Estoniji in na Slovaškem, ki oskrbujejo Ukrajino. Predsednik Latvije Edgars Rinkevičs je opozoril, da ruski napad na Evropo ni stvar prihodnosti, temveč že poteka.
Preiskovalci so na dan odkritja eksplozivnega drona v Leipzigu zabeležili še en incident. Drugi dron je trčil v tovorno letalo, ki ni moglo pristati zaradi zaprtja letališča. Deset dni kasneje so varnostni organi na polju blizu letališča našli tretji dron s sledovi vojaškega eksploziva Semtex. Kljub dokazom nemška vlada uradno še ne obtožuje Rusije. Notranji minister Alexander Dobrindt je potrdil, da oborožen dron predstavlja "novo raven nevarnosti", a je zavrnil neposredno obtoževanje brez trdnih dokazov.
Freytag von Loringhoven je prepričan, da Moskva natančno spremlja evropske odzive, in če ne prejme jasnega opozorila, bo nadaljevala z napadi. Strokovnjaki ocenjujejo, da Rusija preizkuša meje potrpljenja Nata. Estonski premier Kristen Michal je nedavno potrdil, da tožilci sumijo Rusijo za podtaknjen požar v podjetju Milrem Robotics, ki Ukrajini dobavlja vojaške sisteme brez posadke.
Rekrutiranje amaterjev in politični pritiski
Zahodni obveščevalci ugotavljajo, da ruske tajne službe sabotaže večinoma izvajajo prek posrednikov in kriminalcev. Agenti pogosto rekrutirajo amaterje prek spleta za nekaj tisoč evrov. Takšen pristop Moskvi omogoča zanikanje vpletenosti, hkrati pa močno povečuje tveganje za napake na terenu.
Nekdanji ruski naftni tajkun in opozicijski voditelj Mihail Hodorkovski meni, da je napad v Leipzigu del širšega načrta. Rusija želi pred pomembnimi regionalnimi volitvami v Nemčiji ustvariti občutek negotovosti. S tem bi lahko prestrašene volivce usmerila k podpori radikalno desne stranke AfD, ki goji naklonjenost do Moskve.
Podobne izzive doživljajo tudi v Italiji, kjer preiskovalci ugotavljajo vzroke za silovito eksplozijo v tovarni streliva KNDS. Čeprav oblasti še niso potrdile vzroka, proruski propagandni kanali dogodek že izkoriščajo za ustvarjanje strahu. Italijanski obrambni minister Guido Crosetto miri javnost in poudarja, da preiskovalci za zdaj obravnavajo dogodek kot notranjo napako v tovarni. Morebitna potrditev ruske sabotaže bi namreč predstavljala velik politični izziv za premierko Giorgio Meloni, saj del njene koalicije tradicionalno ohranja tesne stike z Moskvo.
