Vse več voznikov na hrvaških avtocestah, še posebej na odseku A3, se izogiba vožnji po desnem prometnem pasu zaradi njegovega katastrofalnega stanja. Cestišče ima na nekaterih mestih tako hude poškodbe, da vozniki za redno vožnjo raje uporabljajo levi, prehitevalni pas. S tem zavestno tvegajo globo, saj zakonodaja veleva, da levi pas služi izključno prehitevanju.
Eden od voznikov, ki redno potuje po avtocesti A3, opozarja, da država desnega pasu na določenih odsekih, predvsem po Novski in od Nove Gradiške do Slavonskega Broda, že leta ne vzdržuje in ostaja nevaren. "Desni pas je katastrofalen. Tam ne morem voziti hitreje od 60 ali 70 kilometrov na uro, če želim ohraniti avtomobil in sebe," pojasnjuje voznik. Zaradi tega pogosto vozi po levem pasu, poroča hrvaški portal Index.hr.
Voznik dodaja, da ob redkem prometu včasih prevozi tudi po deset kilometrov po levem pasu. "Vem, da to ni po predpisih in tega ne počnem iz objestnosti, ampak na desnem pasu mi amortizerji dobesedno kričijo od tresenja. Raje plačam kazen, kot da popravljam avtomobil. Sprašujem se, zakaj plačujem polno cestnino, če moram dober del poti voziti 60 kilometrov na uro, kot bi bil v naselju," se sprašuje. Zakon o varnosti cestnega prometa sicer za neupravičeno vožnjo po levem pasu predpisuje kazen v višini 260 evrov.
Težave se širijo tudi na druge avtoceste
Problem pa ne obstaja samo na avtocesti A3. Vozniki poročajo o podobnih izkušnjah tudi na avtocestah A1 in A6, še posebej od Karlovca proti Zagrebu, ter na avtocesti A4 za Sveto Heleno v smeri Varaždina. Nekateri opozarjajo, da avtomobil močno trese tudi pri hitrostih pod 100 kilometrov na uro, kar neposredno ogroža splošno varnost v prometu. Vozniki razumejo, da poškodbe povzročajo težki tovornjaki na desnem pasu, a hkrati od države zahtevajo hitrejša popravila, saj bi avtoceste morale omogočati varno in hitro potovanje.
Družba Hrvatske autoceste (HAC) dobro pozna težave z uničenim voziščem. Pojasnjujejo, da na starejših in prometno bolj obremenjenih odsekih, predvsem na desnem pasu, kjer poteka tovorni promet, redno nastajajo neravnine in druge poškodbe asfalta. Predstavniki HAC-a navajajo, da te poškodbe nastanejo zaradi kombinacije prometne obremenitve, velikega deleža težkih vozil, starosti cestišča, vremenskih vplivov in stanja podlage.
Upravljavec napoveduje obsežna popravila
V družbi HAC poudarjajo, da skoraj 80 odstotkov sredstev za izredno vzdrževanje vsako leto vložijo prav v sanacijo cestišč. Za prihodnja tri leta napovedujejo popravilo dodatnih sto kilometrov cestišča na avtocesti A3, kar vključuje tudi najbolj kritične odseke. Prav tako načrtujejo obnovo okoli 50 kilometrov asfalta na obeh smereh avtoceste A6.
Na avtocesti A3 tako kmalu začenjajo obnovo 24 kilometrov cestišča na levi strani od priključka Lužani do Nove Gradiške v smeri Zagreba. Proti koncu letošnjega leta nameravajo objaviti javno naročilo za popravilo 30 kilometrov od Slavonskega Broda proti Lipovcu. Na zahodnem delu iste avtoceste pa delavci že obnavljajo skoraj 30 kilometrov trase od mejnega prehoda Bregana do priključka Jankomir.
Gradbinci trenutno zaključujejo tudi obnovo obeh smernih vozišč na avtocesti A6 med Kikovico in Orehovico, medtem ko na avtocesti A4 že potekajo dela na več odsekih. Na najbolj obremenjeni avtocesti A1 med Zagrebom in Karlovcem pa država načrtuje celovito rekonstrukcijo in dograditev tretjega prometnega pasu, v sklopu katere bodo popolnoma prenovili tudi obstoječe cestišče.
