Ta evropska država poslala državljanom uradna pisma z opozorilom: V primeru vojne vam lahko odvzamemo premoženje

A.B.
20.01.2026 09:45

Oslo z zaskrbljenostjo spremlja kopičenje ruskih sil na polotoku Kola.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Poteza norveških oblasti ni naključna, temveč je neposreden odziv na zaostrovanje odnosov z Rusijo in spremenjeno varnostno arhitekturo v Evropi. Fotografija je simbolična. 
Damjan Vodenik

Norveška, strateško pomembna članica zveze NATO na skrajnem severu Evrope, je začela izvajati ukrepe, ki so med prebivalstvom povzročili precejšnje presenečenje, a hkrati odražajo resnost trenutnih geopolitičnih razmer. Norveška vojska je namreč na naslove številnih lastnikov nepremičnin, osebnih vozil, plovil in težke mehanizacije poslala uradna pisma z opozorilom. V njih jih obveščajo, da bi lahko njihovo premoženje v primeru izbruha vojne ali resne varnostne krize začasno zasegli za potrebe obrambe države.

Gre za tako imenovane "pripravljalne rekvizicije", ki so sicer del rutinske prakse, vendar v trenutnem varnostnem ozračju dobivajo povsem novo težo. V uradnem sporočilu norveških oboroženih sil je zapisano, da je cilj teh rekvizicij zagotoviti vojski dostop do nujno potrebnih virov, če bi se država znašla v vojnih okoliščinah. Kljub temu pisma v mirnodobnem času nimajo nobenih praktičnih posledic za lastnike, temveč služijo zgolj kot informativno opozorilo. 

Najresnejša situacija po drugi svetovni vojni

Poteza norveških oblasti ni naključna, temveč je neposreden odziv na zaostrovanje odnosov z Rusijo in spremenjeno varnostno arhitekturo v Evropi. General Anders Jernberg, ki vodi organizacijo za vojaško logistiko, je poudaril, da so priprave na morebitne krize ključnega pomena. "Pomen priprav na krize in vojno se je v zadnjih letih dramatično povečal. Norveška se nahaja v najresnejši varnostno-politični situaciji od konca druge svetovne vojne," je bil jasen Jernberg.

Po njegovih besedah mora biti celotna družba pripravljena na krizne scenarije varnostne politike, v najslabšem primeru pa tudi na odprt spopad. Država zato izvaja obsežno krepitev tako vojaške kot civilne pripravljenosti.  Norveška si z Rusijo deli 198 kilometrov dolgo kopensko mejo ter morsko mejo v strateško občutljivem arktičnem območju, kar jo postavlja v prvo bojno linijo zveze NATO na severu.

Glavni razlog za zaskrbljenost Osla je intenzivno širjenje ruskih vojaških zmogljivosti na polotoku Kola, ki leži v neposredni bližini norveške meje. To območje je dom enega največjih arzenalov jedrskega orožja na svetu. Norveški obrambni minister Tore O. Sandvik je v nedavnem intervjuju za britanske medije opozoril na nevarnost, ki preži s vzhoda. Poudaril je, da Rusija na polotoku Kola gradi nove objekte in da tamkajšnje jedrske konice niso usmerjene zgolj proti Norveški, temveč tudi proti Veliki Britaniji, ZDA in Kanadi.

"Moskva poskuša prevzeti popoln nadzor nad arktično regijo, da bi lahko blokirala dostop zveze NATO do ključnih plovnih poti. Mi smo oči in ušesa zavezništva na tem območju in vidimo, da testirajo novo orožje, na primer hipersonične rakete ter torpeda in bojne glave na jedrski pogon," je pojasnil Sandvik. Arktika postaja vse bolj vroča točka ne le zaradi vojaških apetitov, temveč tudi zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov, kar povečuje strateške napetosti med velesilami, vključno s Kitajsko.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta