
Novinarji vplivne ameriške revije The Atlantic so govorili s številnimi visokimi uradniki Trumpove administracije in z njegovimi dolgoletnimi bližnjimi sodelavci, da bi dobili vpogled v drastično spremembo vedenja ameriškega predsednika med njegovim drugim mandatom. Donald Trump se, navaja The Atlantic, primerja z ljudmi, ki jih je Hegel opisal kot tiste, ki so "s silo volje spremenili tok človeštva in porušili stare ureditve".
"Ves čas govori o tem, da je najmočnejša oseba, kar jih je kdajkoli živelo," je povedal eden od Trumpovih zaupnikov, ki je želel ostati anonimen. Po njegovih besedah želi Trump ostati v spominu kot nekdo, ki je počel stvari, ki jih drugi niso mogli, izključno zaradi svoje moči in volje. Ta potreba po samopoveličevanju je postala ključni motor njegovih dejanj, odkar je razbremenjen skrbi o sodbi volivcev, ker tretjič po ameriški ustavi ne more več postati predsednik. Zato se zdaj počuti "osvobojenega", ker mu ni več treba paziti na svojo priljubljenost, to pa mu omogoča, da počne tisto, kar ima za pravilno, in ne tistega, kar je v njegovem političnem interesu. Prav v tem kontekstu njegovi bližnji sodelavci vidijo tudi odločitev za napad na Iran.
Razlog za noro izjavo o smrti civilizacije
Kaj si ameriško ljudstvo misli in kakšne kratkoročne posledice bo trpelo, je Trumpu postalo manj pomembno od njegovih načrtov za preoblikovanje sveta. Atlantic poudarja, da se to kaže v bombardiranju sedmih držav, rušenju svetovnih voditeljev ter celo v grožnjah z zasegom Grenlandije in spodkopavanjem zavezništva Nato.

V začetku tega meseca je Trump konflikt z Iranom opisal v eksistencialnih tonih, ko je objavljal o "smrti celotne civilizacije", premirje, ki je sledilo, pa predstavil kot enega "najpomembnejših trenutkov v dolgi in zapleteni zgodovini sveta".
Doma se je osredotočil na projekte, ki spominjajo na antični Rim ali cesarsko Francijo, od kovanja kovancev s svojo podobo do ogromnih napisov, ki krasijo vladne stavbe.
Upa, da so stvari, ki jih počne, neke vrste resetiranje dolgotrajnega reda, je za The Atlantic izjavil drugi visoki uradnik. Trumpova percepcija lastne veličine se je še dodatno utrdila po poskusu atentata v Washingtonu. Novinarjem je po aretaciji napadalca dejal, da je preučeval atentate in ugotovil, da so tarče le tisti z največjim vplivom: "Ne gredo na tiste, ki ne počnejo veliko. Nerad rečem, da sem počaščen, ampak naredil sem veliko."
Pozlata v Ovalni pisarni
Ta preobrazba v drugem mandatu je, kot piše The Atlantic, povzročila paniko med republikanci, ki se bojijo političnih stroškov vojne z Iranom in rasti cen pred volitvami. Medtem ko se demokrati norčujejo iz njegove obsedenosti z gradnjo spominskih lokov in dvoran, je znotraj administracije začetno navdušenje zamenjalo obrambno razpoloženje.
Vendar Trumpa stroški ne skrbijo. Eden od njegovih sodelavcev je to zelo grobo povzel: "Očitno je v svojem razpoloženju 'vseeno mi je'. To se vidi tudi v Ovalni pisarni, ki jo je predsednik napolnil z zlatimi urnami, vojaškimi zastavami in pozlato na stropu. Na vrata pisarne je celo osebno prilepil svoj pozlačeni predsedniški kovanec."

Trumpova obsedenost z detajli in monumentalnostjo se zdaj preliva v vsakodnevno državniško delo. Atlantic navaja, kako je Trump vstopil v novinarski oddelek letala Air Force One in začel hvaliti načrte za novo plesno dvorano v Beli hiši v vrednosti 400 milijonov dolarjev, pri čemer je kazal fotografije monumentalnih stebrov in streh, odpornih na drone. "Preveč sem zaposlen, da bi se ukvarjal s tem – vodim vojne in druge stvari. A to je pomembno, ker bo ostalo z nami dolgo časa," je rekel novinarjem.
Washington gradbišče
Danes Washington deluje kot mesto, ki ga oblegajo žerjavi, kar spominja na trditev cesarja Avgusta, da je Rim našel v opeki, zapustil pa v marmorju. Načrtujejo "Arc de Trump", strukturo, visoko več kot 75 metrov, ki naj bi bila dvakrat višja od Lincolnovega spominskega objekta.
Tudi praznovanje 250. rojstnega dneva države postaja prizorišče Trumpove samopromocije. Junija bo svoj 80. rojstni dan praznoval z borbo UFC modernih gladiatorjev na južni zelenici Bele hiše. Borci bodo prišli neposredno iz Ovalne pisarne ob ognjemetu in svetlobnih učinkih.
Njegovi sodelavci za Atlantic navajajo, da Trump ne mara izraza zapuščina in redko razmišlja o tem, kaj si bodo ljudje mislili čez sto let. Ko so mu predlagali, naj skrbneje izbere podpredsednika, da bi nadaljeval njegovo smer, naj bi bil Trump odgovoril: "Kaj me briga! Tako ali tako bom mrtev."
Zavedanje lastne smrtnosti da je postalo izrazitejše po pogrebu nekdanjega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja. Trump je ure in ure hipnotizirano gledal televizijski prenos in razmišljal o dnevu, ko bo tudi sam ležal v krsti, prekriti z zastavo, v rotundi Kapitola.
Strategi opozarjajo, da Trumpove poteze postajajo politično iracionalne. Fokusne skupine z neodločenimi volivci kažejo, da ljudi ne zanimajo dvorane in spomeniki, temveč gospodarstvo, vendar Trump ne upošteva anket. Ima prirojeno kratkoročno razmišljanje. Ker leta 2028 ne more več kandidirati, je njegova edina skrb, da ga ne bi dojemali kot predsednika brez dejanske moči.










