Disleksija jo spremlja že od otroštva. "Zaradi nje včasih potrebujem več časa, vendar je ne dojemam kot oviro, ampak kot izziv," pravi Živa Pipan, ki je letos zaključila drugi letnik III. gimnazije Maribor. Branje daljših besedil in učenje ji pogosto vzameta več energije kot številnim vrstnikom, a prav to jo je naučilo vztrajnosti, potrpežljivosti in dobre organizacije.
Na šoli je dejavna tudi kot podpredsednica dijaške skupnosti, na kar je ponosna. "Vedno sem rada sodelovala pri dejavnostih, ki izboljšujejo šolsko življenje. Pomembno mi je, da smo dijaki slišani in vključeni. Verjamem, da lahko vsak prispeva k temu," poudarja. Na šoli imajo skrinjice za predloge dijakov, ki jih nato obravnavajo na sestankih, pomagajo pri organizaciji dogodkov in spodbujajo sodelovanje med dijaki in profesorji. Posebej pomembne se ji zdijo dobrodelne aktivnosti. Decembra izdelujejo voščilnice za stanovalce domov za starejše občane, ob dnevu živali zbirajo hrano, igrače in druge potrebščine za živali v zavetiščih.
Neuspehi so me naučili, da je najpomembnejše vztrajati
Na šoli posebej ceni razumevanje in pripravljenost na pogovor profesoric in profesorjev. Po njenih besedah dijakom prisluhnejo, sprejemajo njihove predloge in kritike ter si želijo, da bi vsak uresničil svoj potencial. O svojih izkušnjah govori odkrito. "Moja pot ni bila vedno lahka. Zaradi disleksije sem se pogosto srečevala z neuspehi in trenutki, ko rezultati niso odražali vloženega truda," pravi. Slaba ocena po dolgem učenju jo še danes prizadene, a ob tem dodaja: "Nikoli ne obupam. Neuspehi so me naučili, da je najpomembnejše vztrajati in se truditi naprej. Želim si študirati pravo in vem, da mi bo uspelo, da bom dobra odvetnica ali sodnica."
V zadnjem obdobju je svoje zanimanje za znanje, družbo in mlade povezala tudi z dejavnostmi zunaj šole. Kot prostovoljka je sodelovala pri projektih Univerze Alma Mater Europaea v okviru projekta Znanost za mlade dijake in študente, ki mlade spodbuja k raziskovanju, razmišljanju in povezovanju z akademskim okoljem. Sodelovala je tudi na mednarodni konferenci Društvo in tehnologija v Zagrebu, kjer se je srečala s predsednikom Hrvaške vlade Andrejem Plenkovićem.
Več let je trenirala tudi odbojko in ples. "Športa sta mi dala pomembne življenjske vrednote, kot so disciplina, vztrajnost in sposobnost premagovanja konkurence." V prihodnosti si želi potovati, spoznavati različne kulture in pomagati drugim. Posebej jo je zaznamoval obisk Kube, kjer je bila s sestro in očetom. "Videla sem, kako so bili otroci iskreno veseli preprostih stvari, kot so zobna ščetka, piškoti ali šolske potrebščine. To človeka opomni, kako dragocene so stvari, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne," pove.
