Jan Tratnik je po padcu in odstopu Floriana Lipowitza v posamični vožnji na čas le še pomočnik Remca Evenepoela na dirki po Franciji. V nemški zasedbi Red Bull-Bora-Hansgrohe so na največji dirki na svetu prvič v položaju, da zelo resno kandidirajo za drugo mesto. In ko si na drugem, želiš stopiti še stopničko višje, najvišje, a moraš hkrati biti pozoren, da ne zdrsneš nižje ...
Na odgovor nam ne bo več treba čakati dolgo, igric in besedičenja je bilo dovolj, zdaj gre zares. A Idrijčan ni počival, preden se bo podal proti slovitemu Alpe d'Huezu, ampak je bil zelo dejaven.
Jan Tratnik o svojem delu v 18. etapi: "Na prvem klancu sem se dobro počutil. Bil sem ob Remcu, zgodilo se je, da sem ekipo v spust pripeljal v ospredje. Na koncu pa sem se znašel v pobegu. Na drugem klancu, ko sta napadla Richard Carapaz in Valentin Paret-Peintre, da bi se pridružila prvi skupini, žal nisem mogel slediti in smo se v ekipi dogovorili, da je boljše, da počakam, da nima smisla trošiti energije. Boljše je bilo, da sem bil zraven Remca. Nato sem šel še nekajkrat v avto po bidone, na zadnjem klancu pa počasi proti cilju."
O privarčevani moči za zadnji peklenski etapi: "Upam, da bo dovolj energije, ampak me ne skrbi. Bomo videli. Se mi zdi, da smo že vsi malo utrujeni. Upam, da ne bo prehudo."
O pričakovanjih na Alpe d'Huezu glede vzdušja in slovenskih navijačev: "Po mojem bo največ ljudi na enem griču v zgodovini kolesarstva. Komaj čakam, da pridemo tja. Tam bodo moja žena, brat in moji prijatelji. Teh dveh etap se res veselim."
O možnostih Evenepoela v boju s Pogačarjem za rumeno majico: "Sem že desetkrat povedal, da je Tadej Tadej, in mi branimo drugo mesto. In to je to."
O zdravstvenih ukrepih v nemški ekipi: "Mi jih nimamo."
