
Nogomet piše zanimive zgodbe že zato, ker je žoga okrogla in nepredvidljiva. Tako kot Matjažu Keku je tudi meni zelo žal, da nas danes ni zraven, ampak zabavam se med tem glomaznim svetovnim prvenstvom kljub temu neizmerno. Ko se je v sredo zjutraj po malem že ohlajala evforija v zvezi z Messijevim hat-trickom, je bila vsa Avstrija med šesto in osmo "v kozarcu" (aludiram na slogan Ljubljanske vinske poti Eno popoldne, vsa Slovenija v kozarcu - kar je za štajerske vsakodnevne pivce totalno mimo).

Avstrijsko cesarstvo s princem Markom Arnautovićem (rojenim na Dunaju, njegov ćale je Srbin, mutti pa Österreicherin) si je pokorilo kraljevino Jordanijo - 3:1 je bilo. Moderator Hitradia Ö3 - na ušesa sem vlekel med vožnjo v službo - je po pesniško opisoval zadetek Romana Schmida, nogometnega gospoda in boga in našega soseda iz Gradca, razglasil za štajerskega Messija. Vau, moral sem si ogledati njegov gol in res, bil je prekrasen. Medtem ko so iz San Francisca v eter spuščali izjave avstrijskih herojev, se je novinar javil z bližnjega prizorišča sreče – iz gostilne, v kateri se je ob deveti uri nazdravljalo, trkalo s kozarci in flašami in vriskalo od sreče Immer Wieder, Immer Wieder, Immer Wieder Österreich! Kar primerljivo s "čudežem iz Cordobe", ko je Kranklova Avstrija na SP 1978 razmontirala nemški "elf" s 3:2.


Čez štiri leta sem bil prvič v živo na mundialu. Na III. gimnaziji so spomladi 1982 mislili, da se mi je utrgalo. V šolo sem nosil na kupe zagrebških SN-revij, ker sem si izrezoval kupončke za nagradno igro. Osem krogov je bilo, v treh potezah (podajah) si moral predvideti, kako bo potekala namišljena akcija na tekmi med Jugoslavijo in Španijo (če si uganil, si dobil točke), število poslanih kuponov je bilo neomejeno. Petnajsterica je odpotovala na SP v Španijo, jaz sem bil srečni trinajsti. Dva soparna tedna smo se vozikali med Zaragozo in Valencio. Kakšno reprezentanco smo imeli Jugoslovani (uh, kolikič že?!), a obstali v skupinskem delu. Malo je Špancem pomagal sodnik (ki si je izmisli enajstmetrovko za "furijo"), malo so si zvezdniki Safet Sušić – Pape, Velimir Zajec – Zeko, Vladimir Petrović – Pižon itd. zakuhali sami, ker so v tretji in zadnji tekmi premagali Honduras "samo" z 1:0; če bi zadeli še enkrat, bi šli naprej. Rossijeva Italija je napredovala brez zmage v skupini in na koncu zmagala! Tako da tudi letos raje počakajmo na izločilne boje.
Navijam za Messija, računam na Viniciusa.
Aljoša Stojič









