Nejc Strojnik
Zlata lisica se vrača. Ime, ki je bilo šest desetletij neločljivo povezano z Mariborom in Pohorjem, bo znova spremljalo ženski tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju, le da bosta še naprej v Kranjski Gori. Smučarska zveza Slovenije je pridobila blagovno znamko in postala njena lastnica, z vrnitvijo imena pa se vrača tudi pokal za skupno zmagovalko veleslaloma in slaloma. O vrnitvi Zlate lisice, njenem mariborskem izvoru in prihodnosti tekmovanja smo se pogovarjali s predsednico organizacijskega komiteja ženskih tekem v Kranjski Gori Barbaro Kürner Čad. "Absolutno. Mislim, da je to zelo pomembno, saj vsi to tekmo še vedno imenujejo Zlata lisica," je povedala. Dokler Smučarska zveza Slovenije ni imela blagovne znamke, njena uporaba zaradi formalnih razlogov ni bila mogoča, zdaj pa je to urejeno.
Maribor ostaja zgodovinski dom Zlate lisice
Ob tem se zaveda občutljivosti, ki jo ima ime Zlata lisica v Mariboru. Tekmovanje je nastalo leta 1964 na Pohorju, njegov ugled pa so desetletja gradili ASK Branik, organizatorji, prostovoljci, lokalna skupnost in navijači. "Ta tradicija se je seveda začela v Mariboru in spoštujemo ter cenimo vse, kar so Mariborčani zgradili okoli te blagovne znamke," nam je povedala sogovornica Kürner Čad. "Je pa pomembno, da ženska tekma svetovnega pokala ostane v Sloveniji. Ker v Mariboru žal ni bilo več ustreznih razmer, se je preselila v Kranjsko Goro, kjer se bo tradicija nadaljevala." Tudi na Smučarski zvezi Slovenije poudarjajo, da bosta Maribor in Pohorje ostala zgodovinski dom Zlate lisice. Selitev in poznejše spremembe pri organizaciji ter uporabi imena so v mestu sprožile razočaranje, na zvezi pa pravijo, da so se pred vrnitvijo znamke pogovarjali z več deležniki v Mariboru in da so pri sogovornikih zaznali podporo ideji, da se ime ohrani na najvišji tekmovalni ravni. Blagovna znamka je do SZS prišla skozi stečajni postopek, vendar se Barbara Kürner Čad v podrobnosti dogovora ni želela spuščati.
Vrnitev imena ne pomeni spremembe statusa tekme. "Tekma v Kranjski Gori je že v koledarju Mednarodne smučarske zveze. Zdaj se je spremenilo ime, vendar to na status tekme ne vpliva," pojasnjuje predsednica organizacijskega komiteja. Vprašanje, ki bo v Mariboru ostalo, je seveda, ali bi se svetovni pokal nekoč vendarle lahko vrnil na Pohorje. Kürner Čadova te možnosti ne zanika povsem, je pa pri ocenah previdna. "Omenjalo se je več možnosti, vendar so vremenske razmere takšne, kot so. Letos ste lahko videli, da tudi ledeniki poleti niso več delovali tako, kot so nekoč. Kakšne bodo možnosti v prihodnosti, je zato težko ocenjevati." Težko je po njenem oceniti tudi, kolikšne investicije bi bile potrebne za vrnitev klasične tekme svetovnega pokala, obstajajo pa tudi drugačne ideje.
"Razmišljanja so, da bi se morda v Mariboru lahko organizirala kakšna mestna tekma, paralelni slalom ali kaj podobnega," je povedala. Prav negotovost snežnih razmer je bila eden glavnih razlogov, da je Mednarodna smučarska zveza zahtevala stabilnejšo rešitev. "Zelo težko je. V preteklosti je bilo treba tekmo v Mariboru že večkrat prestavljati oziroma iskati druge rešitve. Tudi Mednarodna smučarska zveza je to izpostavila kot problem in zahtevala, da se za tekmo zagotovijo stabilni pogoji. Zato na koncu ni bilo druge možnosti, kot da se preseli v Kranjsko Goro."
Tekma mora ostati v Sloveniji
Za slovensko smučanje pa po njenem ni ključno le to, kako se tekma imenuje, ampak predvsem, da ženski svetovni pokal ostane v državi. "Absolutno ima zelo velik pomen tudi za razvoj smučanja v Sloveniji. Smučanju danes niso naklonjene niti vremenske razmere, poleg tega ta šport ni med najcenejšimi. Zahteven je tudi časovno. Otroci, ki trenirajo, manjkajo v šoli, za nekoliko višjo raven pa treningi v Sloveniji praktično niso več vedno mogoči," opozarja. Prav velike tekme so po njenem eden od načinov, kako mlade sploh navdušiti in jih zadržati v športu. "Zelo pomembno je, da takšna tekma ostaja pri nas. Mladi se lahko navdušijo, poistovetijo s tekmovalkami in dobijo veselje ter zagon, da bi tudi sami nekoč dosegli takšno raven."
Novost je tudi termin. Zlata lisica bo konec januarja, medtem ko je bila tradicionalno dolgo umeščena precej bližje začetku leta. "Za žensko tekmo je ta termin verjetno celo boljši. Pravzaprav se je bolj prestavila moška tekma," pravi Barbara Kürner Čad. Organizatorji v časovni bližini obeh tekem vidijo tudi praktično prednost. "Želja Smučarske zveze Slovenije je bila, da bi bila termina bliže skupaj, saj lahko tako racionaliziramo stroške organizacije. Treba je postaviti tribune, pripraviti infrastrukturo, progo in vse drugo. Če sta obe tekmi januarja, se del teh stroškov lahko racionalizira, kar je vsekakor plus." Za moško tekmo po njenih besedah drugega termina kot takoj po novem letu ni bilo. Konec januarja sicer prinaša nekaj težav, predvsem zaradi zasedenosti nastanitev in počitniškega časa, vendar Kürner Čadova ne pričakuje večjih zapletov. "Mislim, da to ne bo večja težava. Tudi doslej so bile tekme dobro izpeljane in prepričana sem, da bo tako tudi v prihodnje." Ob tem dodaja, da so tekme v Kranjski Gori praviloma dobro obiskane in gledane.
Z vrnitvijo imena se vrača še ena značilnost nekdanje Zlate lisice: skupni pokal za najboljšo tekmovalko veleslaloma in slaloma. Na SZS želijo s tem oba tekmovalna dneva povezati v eno zgodbo in ohraniti športno posebnost, ki je nekoč spremljala mariborsko tekmovanje. Zadnja Zlata lisica pod tem imenom je potekala leta 2024, ko je tekmovanje praznovalo jubilejno, 60. izvedbo. Za zdaj ni povsem jasno, ali se bo z vrnitvijo blagovne znamke nadaljevalo tudi tradicionalno številčenje prireditve.
Tudi finančno je položaj danes po besedah Kürner Čadove stabilnejši kot ob prvi selitvi. "Ko se je tekma praktično čez noč znova preselila v Kranjsko Goro, je bilo seveda nekaj težav. Že lani pa je bila finančna slika pozitivna. Ni šlo za kakšne velike dobičke, letos pa pričakujemo še boljši izplen." Pri tem poudarja, da namen organizacije ni ustvarjanje dobička zaradi dobička samega. "Pomembno je predvsem to, da se ta denar vrača v disciplino, ki ga nujno potrebuje. Namen tekme ni ustvarjanje dobička samo po sebi, ampak da se lahko sredstva, ki jih tekma ustvari, namenijo nazaj za razvoj discipline."
