Firouzja najhitrejši v Zagrebu
Fundacija Garija Kasparova že enajsto leto zapored organizira niz turnirjev pod imenom Velika šahovska turneja (Grand Chess Tour). Turneja je sestavljena iz petih turnirjev: dveh klasičnih (Bukarešta in St. Louis) ter tremi turnirji v hitrem šahu, v Varšavi, Zagrebu in zaključnim v St. Louisu, od koder, z bančnega računa milijarderja Rexa Sinquefelda, prihaja tudi večina velikanskega, tri milijone ameriških dolarjev debelega nagradnega sklada. Sicer atraktivno zamišljeni spektakli se letos soočajo s prvo rahlo krizo, ko tudi velikanske nagrade niso uspele prepričati vseh najboljših. Pogrešamo Magnusa Carlsena in njegovega prvega zasledovalca Hikara Nakamuro. Kaj velika imena pomenijo za šahovski spektakel, je bilo najbolje vidno na zadnjem turnirju v Zagrebu, ko se je na ogledu drugega igralnega dne zbralo komaj kaj več kot deset gledalcev in so v dvorani prevladovale osebe z akreditacijami!
Na izredno izenačenih turnirjih (najprej igralci pomerijo v pospešenem šahu, nato v dvokrožnem hitropoteznem turnirju, rezultati pa se seštejejo - točka v pospešenem šahu šteje dvojno) je v boju za prvo mesto sodelovala polovica udeležencev. Pospešeni turnir sta dobila Alireza Firouzja, Iranec ob francoskem potnem listu, in mladi indijski zvezdnik Praagnanadhaa Ramešbabu, razlike do prvih zasledovalcev pa so bile majhne. Prvi hitropotezni turnir je z velikansko razliko pripadel Firouzji - in že je kazalo, da je turnir odločen, ko je Iranec drugi dan povsem zatajil in dovolil konkurentom, da se mu povsem približajo. Uzbekistanec Nodirbek Abdusatorov ga je celo ulovil in zaključnega zmagovalca so določile dodatne partije, kjer pa se je Firouzja znova zbral, dosegel lepo zmago in v žep pobasal še petdeset tisočakov. V skupnem vodstvu (seštevku vseh turnirjev) še naprej vodi Fabiano Caruana, ki bo vodstvo branil na dveh zaključnih turnirjih v St. Louisu.
Končni vrstni red: Firouzja in Abdusatorov po 23,5, Vachier Lagrave in Praagnanadhaa po 21,5, Keymer 20, Gukeš 18,5, Giri 17, Deac 15, Van Forest 12,5, Šarić 7.
Kramnik na sramotilnem stebru
Štirinajsti svetovni prvak Vladimir Kramnik, v šahovsko zgodovino se je vpisal z antologijsko zmago v milenijskem dvoboju z Garijem Kasparovom, ko mu je leta 2000 v Londonu odvzel naslov svetovnega prvaka, je dočakal prvovrstno ponižanje. FIDE ga je namreč ostro kaznovala, z enoletno prepovedjo delovanja v šahu, dodatnima dvema letoma pogojne kazni in mu naložila še obilico dodatnega, brezplačnega dela v dobro šaha. Vzrok: obrekovanje najhujše vrste, potem ko je Kramnik na družabnih omrežjih zaporedoma obtoževal določene velemojstre in trdil, da si pri igranju (spletnega) šaha pomagajo z računalniki. Najbolj razvpita sta primera češkega velemojstra Davida Navare, ki se že dolga leta spopada z boleznijo in ni nikomur jasno, kako naj bi sploh varal. Še hujše obtožbe so letele v ZDA proti velemojstru Danielu Naroditskemu, ki so ga obtožbe tako prizadele, da je rešitev začel iskati v prepovedanih sredstvih, menda celo drogah, previsok odmerek vsega skupaj pa se je končal s tragično smrtjo še ne 30-letnega velemojstra. Šokirani šahovski svet je soglasno prst krivde uprl v Kramnika - in tudi etični komisiji pri FIDE ni preostalo drugega, kot da se o "primeru" izreče. Kramniku ni pomagalo niti dejstvo, da so na vrhu FIDE pretežno njegovi rojaki.
Kramnik je iz zelo priljubljenega svetovnega prvaka v nekaj mesecih postal en najbolj osovraženih prvakov sploh. Pravzaprav nikomur ni jasno, kaj ga je pičilo oz. kaj ga motivira, da vse povprek obtožuje svoje velemojstrske kolege. Dokazov seveda nima, čeprav sam trdi, da so njegove računalniške raziskave več kot dovolj. Moralno so obtožbe sprevržene: Kramnik obtožuje igralce, da varajo na turnirjih, ki niso uradni, ki se igrajo preko spleta za zasebni denar. Verjetno je v prvi vrsti stvar organizatorjev teh turnirjev, da odločajo o mejah še dovoljenega (vsak izmed njih za določene varnostne ukrepe tako ali tako skrbi). Kaj torej Kramnik želi dokazati?
Zli jeziki povedo, da se po upokojitvi - po vzgledu svojega velikega predhodnika Kasparova, se je tudi Kramnik igralsko upokojil že kmalu po 40. letu - Kramnik ne znajde najbolje. Lotil se je nekaj trenerskih projektov, se poskusil v poslovnem svetu, a posebnega spoštovanja šahovskega sveta ne požanje. Je užaljeni ego res pripeljal do stopnje, ki z zdravo pametjo, kaj šele z moralo, nima nič skupnega?
Bralci na potezi!
Obiščite spletno stran brez oglasov.
