V Radencih se je končal prvi krog državne članske lige, najpomembnejšega tekmovanja med slovenskimi klubi. Nastopa deset ekip, ki se bodo na šestih šahovnicah pomerile vsaka proti vsaki. Prvaki si priigrajo pravico do nastopa v evropskem pokalu prvakov, dve zadnjeuvrščeni ekipi pa se selita v drugo šahovsko ligo.
Letošnje tekmovanje je nekoliko nenavadno, saj po dolgih letih ni zraven dveh standardnih, dolgoletnih prvoligašev s Ptuja in iz Krškega. Da bi bila njuna nesreča še večja, sta oba izpadla v isto, vzhodno drugo ligo, od koder se bo le ena od njiju vrnila med prvoligaše. Še posebej boleč je bil lanski izpad za Ptujčane, ki letos praznujejo 90. rojstni dan.
Letošnji žreb prvoligaškega tekmovanja je poskrbel za nenavadno presenečenje: že v prvem kolu sta se namreč udarili ekipi ljubljanskega Tajfuna in mariborskega Železničarja, ki že dobrih deset let medsebojno odločata o naslovu prvaka in si ga dokaj enakomerno delita. Potem ko so Mariborčani nekaj let stiskali zobe in sistematično pomlajevali ekipo, tudi na račun kakšne izgubljene zvezdice, se je lani zgodil nagel preobrat. Slovenija je namreč pridobila nova velemojstra iz Rusije (Vladimirja Fedosejeva in Antona Demčenka), ki sta se oba odločila za mariborski klub. Ob dejstvu, da se ljubljanska falanga velemojstrov počasi šahovsko upokojuje in umika iz šaha, je naslov po nekaj letih prešel v mariborske roke. Tajfunovci so lani sicer še poskušali z vrhunskimi (in zelo dragimi) tujci – v vsakem kolu lahko nastopita po dva, po izgubljeni bitki in lanski vojni, pa so se letos tudi sami odločili za mučen proces pomlajevanja. Na veliki derbi so tako pripotovali z le tremi velemojstri, kar je bilo za nabrušene Mariborčane daleč premalo. Trije zanesljivi remiji s črnimi figurami in tri prepričljive zmage z belimi za slavje s 4,5:1,5, rezultat, kot ga v velikih in večnih derbijih že dolgo nismo videli.
Vse drugo je bolj ali manj po pričakovanjih. Mariborčani zanesljivo zmagujejo, mladi Ljubljančani, ki so tudi brez zvezdnikov še boljši od ostalih, tudi. Dobro, z dvema dobljenima dvobojema od treh, so začeli Celjani (pričakovano) in povratniki v ligo iz Slovenske Bistrice (nekoliko manj pričakovano). Napoveduje se ogorčen boj za obstanek: v drugo ligo se skoraj zagotovo selijo šahisti iz Trebnjega, za rešilno osmo mesto pa se bo krčevito borilo kar nekaj ekip.
Vrstni red po treh kolih: ŽŠK Maribor Ljubljana 6 (14,5), Tajfun ŠK Ljubljana 4 (12), Celjski ŠK 4 (11,5), Impol Slovenska Bistrica 4 (10), Branik Maribor 3 (8,5), Žalec 3 (8), Ig 2 (9), Pomgrad Murska Sobota 2 (6), Društvo Tomo Zupan Kranj 2 (5,5), Trebnje BMP 0 (5).
Giri in Vaišalijeva
V uzbekistanskem Samarkandu sta se zaključila kvalifikacijska turnirja FIDE, kjer so razdelili po dve vstopnici za kandidatski turnir prihodnje leto. Oba turnirja sta se razpletla nekoliko nepričakovano, čeprav so na vrhu končali igralci, ki so si napredovanje še najbolj zaslužili.
Med moškimi je z odličnim finišem in zmagama v zadnjih dveh partijah slavil Nizozemec Aniš Giri. Šahist nepalsko-ruskega porekla, ki šahira ob nizozemski zastavi, je že dolga leta član najožjega svetovnega vrha, a je doslej zanj veljalo pravilo, da je vselej soliden in nekako zraven, pa nikdar povsem na vrhu. Ker v zadnjih mesecih šahira povsem drugače in je svoj krotki, objektivni šah zamenjal s precej bolj aktivnim, bo morda tudi na kandidatskem turnirju med favoriti. To bi težko trdili za drugega samarkandskega viteza Matthiasa Bluebauma. Nemec je sicer zaokrožil sanjsko leto: spomladi je kot prvi postal dvakratni evropski prvak, a mu bo za zmago na kandidatskem turnirju verjetno zmanjkalo izkušenj.
Enako število točk kot Bluebaum sta zbrala Alireza Firouzja in Vincent Keymer, a sta zaostala po prvem dodatnem kriteriju: povprečnem ratingu nasprotnikov. Presenečenje je polom indijske skupine mladih zvezdnikov. Edini pod vrhom je bil Arjun Erigaisi, zato pa daleč od njega svetovni prvak Domaradžu Gukeš in letos najbolj vroči Praagnanadhaa Ramešbabu.
Kar ni uspelo mlajšemu bratu, pa je zlahka uspelo njegovi štiri leta starejši sestri Vaišali Ramešbabu. Indijki je uspelo skoraj nemogoče: ta isti turnir je osvojila že drugič zapored, obakrat iz ozadja, ko ni bila niti med favoritinjami! Drugo vstopnico na kandidatski turnir si je priigrala Ekaterina Lahno, nekdaj ukrajinska, danes že dolga leta ruska velemojstrica. Je pa tudi tukaj spodletelo favoritinjam, sestrama Muzičuk iz Ukrajine, ob njima pa tudi vsem Kitajkam.
Slovenci smo imeli na turnirju dva predstavnika. Fedosejeva so mnogi videli med skritimi favoriti, a je šahiral skromno, sicer zbral šest točk (od enajstih), kar pa je zadostovalo zgolj za 44. mesto, ob izgubi enajstih točk ratinga. Demčenko je zbral celo točko manj, zato pa je bil njegov rezultat vrednostno celo boljši, z novih 7,5 točke ratinga pa se je po nekaj letih vrnil v prvo stoterico na svetovni jakostni lestvici.
Bralci na potezi!
1. Na diagramu je znameniti šahovski problem. Beli je na potezi in matira v tretji potezi!
2. Kako je beli na potezi postavil črnega pred neubranljiv mat?
3. Kako je beli izkoristil svojega prostega kmeta, ki ga je pripeljal že do sedme vrste?
4. Partijo je odločil sloviti Damianov mat. Na potezi je črni!
Obiščite spletno stran brez oglasov.
