Miha Dajčman
Le teden pred uvodnim sodniškim žvižgom nove, 36. sezone prve slovenske nogometne lige je Nogometna zveza Slovenije (NZS) z uradno spletno vestjo presekala tradicionalno poletno dilemo navijačev: kje bomo lahko spremljali tekme naših klubov? Odgovor za zdaj ostaja nespremenjen. Krovna zveza je 10. julija javnost obvestila o podaljšanju dosedanjega sodelovanja, ki je bilo vzpostavljeno leta 2021 in se je izteklo letos. Imetnik medijskih pravic do konca sezone 2026/27 (z možnostjo podaljšanja tudi za sezono 2027/28) ostaja podjetje United Media Sàrl, prenosi pa bodo še naprej domovali na programih Sportklub (štiri tekme na krog) in Šport TV (ena tekma na krog, s čimer se zagotavlja nacionalno pokritost).
A tisto, kar v nogometnih kuloarjih dviguje največ prahu, ni sama izbira televizije, temveč način, kako se je to zgodilo. In še bolj - prepad med tem, kar zveza uradno sporoča javnosti, in ceno, ki jo za ta dogovor plačuje popularnost slovenskega klubskega nogometa.
Strah pred plačljivimi prenosi
Za novo večmilijonsko pogodbo ni bil izveden klasičen javni razpis, javnost o pogajalskih postopkih predhodno ni bila obveščena. Na NZS pojasnjujejo, da so ob izteku prejšnjega pogodbenega obdobja opravili pogovore s "ključnimi deležniki na medijskem in športnem trgu". Imen preostalih zainteresiranih ponudnikov zaradi poslovne skrivnosti postopka ne razkrivajo, so pa ob našem poizvedovanju razkrili detajl, ki je očitno prestrašil slovenske prvoligaše in NZS.
Konkurenčne ponudbe so namreč predvidevale radikalno spremembo spremljanja domačega nogometa. Zamišljen je bil distribucijski model, po katerem bi bila zgolj ena tekma posameznega kroga na voljo na televizijskem programu, preostale štiri tekme pa bi si morali gledalci plačati po modelu Pay-Per-View (plačilo za posamezen ogled).
Takšen model, ki deluje na nekaterih tujih trgih in v borilnih športih, se je za slovensko okolje zdel preveliko tveganje. Ponudba United Media, ki obljublja neposredne prenose vseh 180 tekem na tradicionalni linearni televiziji, je bila za komisijo za profesionalni nogomet, ki jo sestavljajo predstavniki vseh desetih prvoligašev, edina logična rešitev. Za klube je na koncu prevagal pomemben dejavnik - finančna stabilnost, ne glede na to, kako ozek je krog gledalcev.
Na NZS so nam še sporočili, da mora imetnik medijskih pravic po vsakem krogu zagotoviti tudi posebno studijsko oddajo, kar se na začetku nove sezone sicer (še) ne izvaja, saj oddaje Pod prečko še ni na sporedu Sportkluba. Pogodba poleg neposrednih prenosov vseh tekem Prve lige Telemach vključuje tudi prenose tekem 2. slovenske nogometne lige, Pokala Pivovarne Union, Ženske nogometne lige Triglav in lige EON NextGen.
Katera produkcijska hiša izvaja prenose in kakšni so pogoji glede kvalitete prenosov? "Prenosi tekem Prve lige Telemach se praviloma izvajajo z uporabo šestih do osmih kamer. Izbira produkcijske hiše oziroma produkcijskega partnerja je v pristojnosti imetnika medijskih pravic, ki je pri izvedbi prenosov zavezan zagotavljati dogovorjene produkcijske in tehnične standarde. Stroške produkcije prenosov v celoti krije kupec medijskih pravic," odgovarjajo na NZS.
Padec gledanosti
V izjavi za javnost so na NZS samozavestno zapisali, da televizijska partnerja Sportklub in Šport TV "pomembno prispevata k večji dostopnosti slovenskega klubskega nogometa in njegovi prepoznavnosti med navijači po vsej Sloveniji".
Ta trditev pa izpade protislovna, ko preverimo številke gledanosti tekem. Prosta tržna vojna med telekomunikacijskimi operaterji v Sloveniji je pred leti namreč pripeljala do tega, da programi Sportklub niso dostopni večini slovenskih gospodinjstev - tistim, ki uporabljajo storitve operaterjev, kot so Telekom Slovenije, A1 in T2. Tekme so nemoteno dostopne predvsem naročnikom operaterja Telemach, ki je s televizijo Sportklub lastniško povezan.
Na naše vprašanje, kako ta nedosegljivost vpliva na celoten doseg prve lige, so nas pri NZS preusmerili na branje njihovih letnih poročil o televizijski gledanosti. In prav tam se črno na belem skriva kruta resnica.
Uradni graf "Skupna TV-gledanost po sezonah" iz zadnjega letnega poročila NZS prikazuje padec dosega slovenskega nogometa. V sezoni 2019/20 je skupna TV-gledanost presegala 6,2 milijona gledalcev (kumulativno skozi sezono). Nato se je zgodila prelomna sezona 2021/22 - začetek pogodbe z United Medio in umik Sportkluba iz shem največjih operaterjev. Gledanost je tisto leto strmoglavila na manj kot 3 milijone.
Krivulja si do danes ni opomogla. V zadnji izmerjeni sezoni (2024/25) je skupna TV-gledanost znašala 2.848.778 gledalcev. Prva liga je torej prepolovila svoje televizijsko občinstvo.
Denar, ki (manjše) klube ohranja pri življenju
V pretekli sezoni je bilo med klube Prve lige Telemach, Pokala Pivovarne Union, 2. SNL in 1. ženske lige iz naslova medijskih in sponzorskih pravic skupno razdeljenih 2,8 milijona evrov (od tega zneska so v letu 2025 klubi prve lige prejeli 2.395.984 evrov, klubi 2. SNL 193.825 evrov, medtem ko so klubi SŽNL, 1. SFL in 1. SML skupaj prejeli 170.535 evrov). Podobni zneski so po informacijah z NZS predvideni tudi za to sezono. Za primerjavo, hrvaški prvoligaši si na sezono z naslova medijskih pravic v zadnjih letih razdelili skoraj deset milijonov evrov, po novi pogodbi pa bo znesek vsaj za dva milijona evrov višji.
Sistem delitve denarja od medijskih pravic za slovenske prvoligaše je postavljen tako, da je solidaren do vseh in da nagrajuje tekmovalni uspeh. Celoten znesek se razdeli na dve polovici. Prvih 50 odstotkov se razdeli linearno - vsak od desetih klubov prejme enak fiksni delež za golo nastopanje v ligi (približno 120 tisoč evrov). Drugih 50 odstotkov televizijske pogače pa se razdeli glede na končno uvrstitev na lestvici (kakšen natančno je ta sistem delitve, nam ni bilo pojasnjeno). Uspešnejši klubi z vrha lestvice tako v blagajno pospravijo bistveno več denarja kot tisti, ki se borijo za obstanek. Kot pojasnjujejo na NZS, gre v vsakem primeru za sredstva, "ki so v zadnjih letih dosegla rekordne vrednosti v slovenskem nogometnem prostoru".
Zakaj so vrhunci tekem brez spornih situacij?
Če televizijske tekme ne dosežejo vseh, bi pričakovali, da bo digitalni doseg tisti, ki bo potešil lakoto navijačev po prvoligaškem dogajanju. V tem segmentu kanali NZS resnično rastejo, zveza pa se je z novo sezono zavezala k močnejši digitalni prisotnosti. V vsakem krogu sta na vsaj dveh tekmah prisotna dodatna snemalca zveze, ki skrbita za izvirne in ekskluzivne video vsebine. Te so zasnovane tako, da so navijačem na voljo v najkrajšem možnem času po nastanku, so nam pojasnili.
Bi pa si na spletnih platformah navijači želeli večjo transparentnost. Vsak, ki na uradni spletni strani Prve lige ali na portalu YouTube redno spremlja tako imenovane vrhunce (highlights) tekem, je v zadnjih letih zagotovo opazil nenavaden pojav. Ko se na tekmi pojavijo sporne sodniške odločitve, dvomljive enajstmetrovke, grobi prekrški za rdeči karton ali pa dolgotrajno živčno preverjanje VAR-a, ti prizori v uradnih vrhuncih tekme pogosto niso prikazani. To se je v primeru tekme med Muro in Celjem, na začudenje navijačev črno-belih, zgodilo tudi v prvem krogu aktualne sezone.
Je to načrtna cenzura krovne zveze, ki želi zaščititi in skriti napake svojih sodnikov pred jezo javnosti? Na NZS pritrjujejo, da sporne situacije izključujejo povsem načrtno in zavestno. A pojasnjujejo, da kratke posnetke ustvarja uredniška ekipa, katere namen je prikaz golov in izrazitih priložnosti, ne pa sodniška analiza. "Ekipa, ki pripravlja posnetke, ni strokovno usposobljena za presojo sodniških odločitev in zato ne more potrjevati njihove pravilnosti," pojasnjujejo na zvezi. Ker je v posnetkih ohranjen tudi originalni televizijski komentar, ki je ob spornih odločitvah pogosto zelo čustven, bi po mnenju NZS vključitev sporne situacije brez strokovne razlage "ustvarila napačen ali nepopoln vtis o pravilnosti sodniške odločitve". Za pojasnjevanje teh so zadolženi ustrezni sodniški organi, vrhunci pa naj ostanejo le kratki "športni povzetki".
