So trenerji za hipni uspeh ali pa instant polom. Za takšne kmalu ne slišimo več. In so trenerji drugačnega kova. Kot je Jura Arsić. Ves čas nekje ... tu. Blizu. Že kot nogometaš in nato kot trener. Po Dravskem polju gor in dol. Kariero nogometnega trenerja si je gradil po etapah. Od Ptuja in Markovcev, od Cirkulan ter s postajama v Rogaški Slatini in Slovenski Bistrici do Kidričevega pa nazaj na Ptuj in znova k rdečim v kidričevsko "šumo". Kjer zdaj sestavlja novo prvoligaško poglavje Aluminija. In prvič tudi svoje.
Kdo je strateg, ki si je vrata odpiral z zmagami v nižjih ligah, takoj dočakal še prvo med domačo elito, odtlej pa s prenovljenim Aluminijem sproti spoznava vse pasti najvišjega ranga? Oziroma vprašanje, primerno za nove začetke: kako je prvič v prvi ligi? "Drugače. Boljše," se nasmehne Jura Arsić. Pri 43 letih ima za seboj vzpon na svoj način. Prvak tretje lige z Dravo pred dvema sezonama, v minuli sezoni prvak druge lige z Aluminijem. In zdaj? Ko bo v novem prvoligaškem poskusu rdečih vsaka tekma kot liga prvakov? "Saj je bila vsaka tekma zame že prej, kot da je zadnja, odločilna. Naj bo to v drugi, tretji ali četrti ligi. Je pa biti med prvoligaškimi trenerji, hipotetično torej med desetimi top trenerji v Sloveniji, posebna čast. Trdim: zasluženo je. Garal sem za to. Čeprav ni bilo nujno, da mi bo zato uspelo. Ker mnogi garajo morda še bolj, pa nikoli ne dobijo te priložnosti. Ampak to je moj način: če se trudiš, ti naposled mora uspeti."
"Zato jaz ne delam razlik, modri, rdeči ali pa zeleni, vseeno, to je naš, regijski nogomet"
Bolelo je, a se je že moralo zgoditi
Da je prišel do tod, seveda niso bile le zmage. Tudi bolelo je. Lani, ko je z Dravo osvojil tretjo ligo in se je nekoč standardno prvoligaški Ptuj spet zdel v nogometnem vzponu, je na koncu moral oditi. On, ki je vendarle otrok Drave. Tam je začel z nogometom, ki ga je od modrih vodil na posoje, da je v tretji ligi zabijal gole za Hajdino in Stojnce, zbral 38 tekem druge lige, igral za Palomo, Dravinjo, Muro, v Avstriji, bil v Markovcih trener-igralec in kariero sklenil v Cirkulanah pred sedmimi leti. Že dosti prej je pri Dravi prvič poskusil, kako je biti trener mladine. Na Ptuju živi. In nenazadnje: na mariborski Pedagoški fakulteti, smer trener nogometa, je diplomiral z delom Organiziranost in program dela Nogometne šole Drava Ptuj.
Pa se je članska nogometna zgodba na Ptuju znova sesula, Drava se je vrnila v tretjo ligo. On pa je šel naprej. "Če je bolelo ... Ja, je. Vrnil sem se tja. Korektno oddelal svoje. Bil ne le trener, tudi neke vrste športni direktor, pa ne imenovan za športnega direktorja, da se razumemo, ampak je vladala taka anarhija, da sem poprijel tudi za to. Z veseljem. Ker smo bili čustveno vpeti. Potem pa grenak konec. A se je že moralo zgoditi, da je potem prišla nova priložnost. V Kidričevem znajo prepoznati delo. Vložek človeka."
Na Ptuju so se lansko poletje, ko je Arsić odšel v Kidričevo, ločili. Kot se je v Mariboru nekoč na pobudo staršev in trenerjev Maribor Tabor ločil od Železničarja, je tam nastala Nogometna šola Intera Drava. "Škoda za Dravo. Vsakič, ko so se pokazali zametki nečesa obetavnega, resni, sposobni lokalni ljudje, je bilo, kot da so jih imeli za prenevarne. Ljudje so znova z veseljem prišli gledat domače igralce, pa se je spet zlomilo. In gre nogometno trpljenje naprej. Mladinski nogomet pa ... lahko rečem, da je g. Gabrovec najboljše, kar se je nogometu na Ptuju zgodilo v zadnjih desetih letih ali več. Intera Drava je projekt, v katerega ljudje verjamejo. Ima že blizu 200 otrok in pri tem nikogar ne vodi interes po zaslužku. Za nogomet gre, za podravsko regijo, ki si zasluži boljšo nogometno pozicijo. Zato jaz ne delam razlik, modri, rdeči ali pa zeleni, vseeno, to je naš, regijski nogomet."
Slovenska stroka ni nič slabša
Oče dveh fantov, kjer gre nogomet seveda naprej po liniji ata-sin, zase rad reče, da je drugačen. Tudi z zgodbo, o kateri redko spregovori. Njegov oče je iz Sudana ... "Nisem ga poznal. Sem pa ga spoznal pred kratkim. Odraščal sem ob mami. Najbrž sem tudi zato drugačen. Pozitivno drugačen." To drugačnost skuša uveljaviti v Kidričevem. Pri klubu, ki se vedno zdi predober za drugo ligo, v prvi pa mu nekaj zmanjka. Kako to presekati, tuhta tudi Arsić. "Hja, z Aluminijem je tako: odkar pomnim, velja za urejeno sredino. Z odlično infrastrukturo in resda omejenih financ. Kar potrebuje, je - mentalni preskok. Da se znebimo te vloge kluba, ki se seli med prvo in drugo ligo."
"Saj je bila vsaka tekma zame že prej, kot da je zadnja, odločilna. Naj bo to v drugi, tretji ali četrti ligi"
V prvi ligi, ki ji očitajo, da je prepolna tujcev in da ne daje priložnosti mladim, Aluminij skuša biti izjema. Tudi v tej sezoni: med osemnajstimi nogometaši, ki so igrali na prvih treh tekmah, je večina starih do 23 let. "Vmes je tudi Aluminij izgubil nit, danes je znova drugačen. Pa ne zato, ker sem jaz trener, da ne bo pomote. Imamo pet tujcev, kapetana, ki je tujec, a je doma pet kilometrov čez mejo," omeni Hrvata Tomislava Jagića, "in imamo 22 Slovencev. Pa nogometašev ne delim na domače in tuje, so le dobri in slabi. Imamo še štiri, pet fantov, ki smo jih vzeli iz selekcije U-19. Ja, smo razvojni klub, čeprav se zavedam, da ob tem moramo narediti še rezultat."
Pa saj je s trenerji pri nas podobno kot z mladimi nogometaši. Priložnost je redka. Ob Alešu Arnolu v Bravu, Slaviši Stojanoviću v Kopru in Milanu Anđelkoviću v Primorju je Jura Arsić eden od slovenskih trenerjev v prvi ligi. "Trenerji so pri nas prepuščeni sami sebi, malo nas izplava, trenutno smo v slovenski ligi štirje domači. Pa slovenska stroka ni nič slabša, le šanso rabi," pravi trener z licenco Pro, s katero sicer lahko vodi moštva gor do druge lige in je pomočnik v prvi. Toda ker je s klubom napredoval iz druge ligo v prvo, sme Aluminij voditi celo prvoligaško sezono. In ker nič ne prepušča naključju ... "Ravno pišem diplomo za Uefa Pro licenco." Da bo prva liga, kot si je zamislil - stalnica.
Precej več od golega obstanka
Že začetek v njej je Kidričanom ponudil vse. Preobrat za uvodno zmago nad Radomljami v Domžalah, ki ga je začel Emir Saitoski, v zadnji minuti pa dokončal Barnabas Tanyi. Poraz proti Olimpiji doma, zakoličen že po polovici prvega polčasa, že po 23. minutah je bilo 0:3. Remi v Fazaneriji, ko je Aluminij že po dvajsetih sekundah vodil z golom Saitoskega, pa se je Mura vrnila že v šesti. "Mlada ekipa smo bili in ostali. Ampak v prejšnji sezoni je bilo manj nihanj. Prav s konstanto smo osvojili drugo ligo. V desetih krogih do konca, do zadnje tekme s Triglavom, ko smo že bili prvaki, smo nabrali devet zmag in remi. Pa smo si tudi v taki seriji nabrali le štiri pike razlike. Ta stalnost nam je prinesla naslov prvaka. Oscilacij se v novi sezoni še moramo znebiti."
Davek prve lige pač. Kjer je vsaka tekma kot usodna. In precej na novo sestavljenega moštva z devetimi zanimivimi novinci. Tako so zdaj v Kidričevem tudi Adriano Bloudek iz mariborske nogometne dinastije Bloudkovih, Nal Lan Koren iz koroške nastajajoče dinastije Korenovih, Matjaž Rozman, ki je v dolgem krogu po dveh desetletjih zavil nazaj v "šumo", Wisdom Sule, ki je že zabijal prvoligaške gole za Koper, nekdaj vijolični Behar Feta ... "Potrebujemo kilometrino. Če bo ob tem še rezultat pravi, super. To dvigovanje letvice, kakor smo si ga zamislili, bo terjalo čas. Nekaj potrpljenja vseh, tudi vodilnih v klubu. Ne bom rekel, da bomo kar takoj četrti. Prepričan pa sem, da lahko dosežemo precej več od golega obstanka."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
