Brez Tadeja Pogačarja, ob izpraznjenem prestolu se je odprlo vprašanje, kdo je glavni kandidat za zlato kolajno na cestni dirki svetovnega prvenstva, ki bo zadnjo nedeljo v septembru v Montrealu v Kanadi. Z nedeljsko 15. veliko nagrado Montreala smo dobili odgovor, ki niti ni presenetil. Prvemu kolesarju sveta, ki je mavričasto majico osvojil predlani v Zürichu in lani v Ruandi, letos pa bo obračun bržkone spremljal od doma, saj čez lužo ne bo niti njegove zaročenke Urške Žigart, da bi zanjo navijal na prizorišču, saj se je prav tako spet hudo poškodovala, je zagotovo ljubo, da je kandidat številka ena njegov klubski kolega pri Emiratih, mehiški "brat", kot so ga letos na Touru proglasili navijači, Isaac del Toro.
No, morda bi si bolj želel, da bi mavričasta majica ostala v Sloveniji, a če bi že šla v tujino, najbrž ne bi imel proti, da bi šla v Latinsko Ameriko. Del Toro je dobil predzadnjo klasiko sezone svetovne serije, ki z izjemo parih ovinkov pred ciljem in dolgega ravninskega transferja v začetku dirke čez dva tedna, ki bo tudi za 60 km daljša, potekala po identični trasi.
Slavil je v sprintu proti Francozu Paulu Seixasu (Decathlon CMA CGM), s katerim sta skupaj odpeljala zadnjih deset kilometrov. "Odpeljal je boljše kot jaz in bolj pametno, ampak tukaj sem bil, da naredim kakšno napako. Ne smem razkriti vseh kart pred svetovnim prvenstvom," je povedal čudežni francoski najstnik.
Tretji je bil še en član Emiratov Brandon McNulty (zaostanek 27 sekund), ki mu je lani Pogačar prepustil slavje v Montrealu, četrti še en Američan Quinn Simmons (Lidl-Trek, 30 sekund), peti Remco Evenepoel (Red Bull-Bora-Hansgrohe, 35 sekund), ki je tri dni nazaj slavil na VN Quebeca. Sledili so Britanec Tom Pidcock (Pinarello Q36.5), Italijan Giulio Ciccone (Lidl), Irec Ben Healy (EF Education-EasyPost), ki je bil v zaključku dolgo sam v begu ... Edini Slovenec Jan Tratnik (Red Bull) je potrdil dobro formo z 38. mestom in 4:52 minute zaostanka.
"V finišu smo imeli številčno premoč, bili smo v zelo dobrem položaju. Ekipni kolegi so mi pripravili teren za zmago," je dejal Isaac del Toro. Ob sebi je imel ob McNultyju še Adama Yatesa, drugi kolesarji pa so bili bolj ali manj sami. Kar se tiče podpore naslednjo nedeljo bo zagotovo bistveno drugače, McNulty je Američan, Yates Britanec, Jhonatan Naravaez Ekvadorec ... Mehika bo sicer imela šest kolesarjev na startu, toda preostale vse kolesarske anonimneže, večina jih niti ne nosi dresa kontinentalnih ekip, brez del Tora bi spadali v kategorijo eksotov in avtsajderjev.
Letos tretjeuvrščeni na francoskem Touru in nedavno zmagovalec petdnevne dirke po Nemčiji si bo zato zaveznike moral poiskati drugje. Toda ZDA imajo še Simmonsa, Mattea Jorgensona in še koga, Britanci tudi Pidcocka, zanimivo bo videti, kako bo potekala ta transformacija. Seixas nikakor še ni odpisan, Francija ima vrsto odličnih kolesarjev, kot so Pavel Sivakov, ki je v Zürichu lep čas delal družbo Pogačarju, Bruno Armirail, Alex Baudin, ki je v nedeljo osvojil enajsto mesto.
Podobno velja za Evenepoela, ki bo združil moči z Woutom van Aertom, kar sicer nekateri smatrajo kot težavo. Belgijska reprezentanca je številka ena po moči, ne slovi pa ravno po slogi. Pogačarjev Tim Wellens se je kar odpovedal "mundialu", Kanado bo zapustil tudi Lennert van Eetvelt (Lotto Intermarche), ki je bil sinoči deseti. "Moje noge niso bile enake kot v Quebecu, nisem si še povsem opomogel, ampak ni mi treba paničariti. Še dva tedna je do cestne dirke in pomemben dan bo tudi ta nedelja," je povedal Remco Evenepoel, ki ima v načrtu tudi četrtič zapored obleči mavričasto majico v posamični vožnji na čas.
