Sanja Verovnik
Ko na Stari Gori zapiha veter, že tri desetletja obrača tudi pogled v preteklost. Tam namreč stoji posebnost, kakršne drugod po Sloveniji ni – edini leseni mlin na veter v državi. Letos mineva 30 let od njegove postavitve, jubilej pa bodo v kraju obeležili v soboto, 26. septembra, ko se bodo domačini in obiskovalci znova zbrali ob enem najbolj prepoznavnih simbolov Stare Gore.
Slovesnost ob 30. obletnici postavitve mlina se bo začela ob 11. uri. Kot poudarja Jasna Tomažin, predsednica Turističnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici, mlin za kraj pomeni veliko več kot zgolj zanimivost, ki pritegne zanimanje obiskovalcev. V treh desetletjih je postal pomemben del podobe kraja ter spomin na življenje, ki je bilo nekoč mnogo tesneje povezano z zemljo, naravo in kmetovanjem.
Ohranili so del preteklosti
Mlin na veter so na Stari Gori postavili pred 30 leti z željo, da bi ohranili del bogate preteklosti tega območja in ga približali tudi prihodnjim generacijam. Danes je dragocen del kulturne in tehniške dediščine, njegova posebnost pa ni le v leseni konstrukciji, poudari Tomažin.
"Naravne danosti je bilo treba znati izkoristiti, rešitve pa poiskati s tistim, kar je bilo na voljo"
"Pripoveduje namreč tudi zgodbo o ljudeh in času, ko je bilo za vsakdanje življenje potrebno veliko znanja, spretnosti, vztrajnosti in iznajdljivosti. Naravne danosti je bilo treba znati izkoristiti, rešitve pa poiskati s tistim, kar je bilo na voljo," je jasna.
Prav zato na Stari Gori mlin razumejo tudi kot simbol inovativnosti Prlekov in Prlečk. Da njegova vrednost ni zgolj tehnična, temveč predvsem v zgodbi, ki jo ohranja, še doda naša sogovornica. "Je poklon generacijam, ki so s svojim delom in znanjem soustvarjale podobo Prlekije, kakršno poznamo danes."
V Turističnem društvu Stara Gora želijo, da mlin ne bi ostal le nema priča preteklosti. Kulturna dediščina namreč živi predvsem takrat, ko jo ljudje poznajo, obiskujejo in njeno zgodbo prenašajo naprej, pravi Tomažin.
Jubilej tudi pogled naprej
Tridesetletnica bo zato več kot zgolj praznovanje okrogle obletnice. Na Stari Gori jo vidijo tudi kot priložnost za razmislek, kaj takšna dediščina pomeni danes in kako jo ohraniti za generacije, ki prihajajo.
Po besedah Jasne Tomažin, je mlin v treh desetletjih postal prepoznaven del kraja in ena njegovih posebnosti: "Ob njem se prepletajo tehniška dediščina, zgodovina kmetovanja in pripoved o življenju ljudi, ki so bili nekoč veliko bolj neposredno odvisni od narave in njenih zakonitosti."
V soboto, 26. septembra, bo zato Stara Gora zaživela v znamenju jubileja. Slovesnost ob 11. uri bo namenjena domačinom, obiskovalcem in vsem, ki želijo skupaj obeležiti tri desetletja mlina ter se spomniti ljudi in znanja, zaradi katerih se je ta del prleške dediščine ohranil do danes.
Po 30 letih tako leseni mlin na veter na Stari Gori še vedno opravlja pomembno nalogo. Morda ne takšne kot mlini nekoč, ko je bilo njihovo delo povezano predvsem z vsakdanjim preživetjem, zagotovo pa takšno, ki je danes nič manj pomembna: pripoveduje zgodbo kraja in ljudi ter opominja, da dediščina ostane živa le toliko časa, dokler zanjo skrbimo.
