Nikoli ne reci nikoli, svetovna prvenstva so pač čudna zadeva. A če danes v Atlanti ne bo šlo po pričakovanjih, bo to ena večjih senzacij v nogometni zgodovini. Na eni strani favorit. Ne le tekme, celega turnirja. Na drugi strani debitant, ki je igralce šel iskat v diasporo, ker jih na domačem otoku ne bi našel dovolj. Vsaj dovolj dobrih za SP ne. Toda selektor Španije Luis de la Fuente svari: "Zelenortski otoki niso za dopust." Junija, na svetovnem prvenstvu, že ne. Poskusite raje februarja, ko je tam v Atlantskem oceanu, 700 kilometrov od afriške obale, menda prav fino.
Bili so časi, ko je Španija vladala svetu. Pred stoletji s svojim ladjevjem. Nazadnje s svojo igro tisočerih podaj in enega strela, ki je bil običajno gol. Osvojila je evropsko prvenstvo 2008, svetovno 2010, ubranila naslov na Euru 2012. Njenemu ladjevju so Zelenortski otoki ušli, odkrili so jih Portugalci. K njim je v revščini šestdesetih let minulega stoletja ušla večina otoškega prebivalstva in za nogometni projekt so šli z Zelenortskih otokov iskat njihove potomce. Španija pa je nazaj s svojim nogometom. Predlani je spet osvojila Euro, na tem SP je favoritinja ob Franciji, s katero bi se, če obe reprezentanci osvojita svojo skupino, udarila že v polfinalu. Toda brzdanje pričakovanj ne bo odveč, kajti zadnja tri SP so bila za furijo razočaranje: leta 2014 se ni prebila niti iz skupine, v letih 2018 in 2022 je letela ven že v osmini finala.
Igra se na travi, ne na papirju
Za svojo bazo v Združenih državah Amerike, spodaj na jugu v Tennesseeju, saj bo tekmi skupine H z Zelenortskimi otoki in s Savdsko Arabijo igrala v Atlanti, le nad Urugvaj leti v Guadalajaro, je izbrala center z udobjem, ki pritiče nogometnim aristokratom. Še največ preglavic ji je povzročala ameriška obsedenost s klimatskimi napravami. V taboru Španije so morali uvesti stroga pravila glede temperatur v sobah, saj je obstajala resna nevarnost, da bi njihova krila namesto po igrišču tekala po hotelu z robčki v rokah. Na stadionu zna biti brutalno drugače, tekma Španija - Zelenortski otoki bo danes že opoldne po lokalnem času, ob 18. uri po našem.
"Če kdo misli, da gremo na plažo pit koktajle, se grdo moti"
Španska reprezentanca se zdi popolna zmes predrzne mladosti in prekaljenih asov. Glavni motor je Rodri, ki bere igro na sredini igrišča. Toda ves svet je spremljal usodo čudežnega 18-letnika iz Barcelone. Aprila je udarila novica o poškodbi stegenske mišice Lamina Yamala. Predčasno je končal sezono v la ligi, Katalonci so mu predpisali dolgotrajno okrevanje. A zaradi SP ni bilo časa. Vprašanje, ali bo najstnik sploh lahko šel na turnir, je cele tedne polnilo naslovnice. Pred uvodnim žvižgom pa je drame konec. Yamal je zadnje dni preživel na individualnih treningih v ameriški bazi, kjer je uspešno stopnjeval obremenitve. Na uvodni tekmi naj bi sedel, nared za iskro v španski igri, če bo treba. Skoraj zagotovo ne bo treba.
V taboru furije se upravičena samozavest meša z nujno previdnostjo. Selektor Luis de la Fuente pravi: "Zavedamo se svoje vloge na prvenstvu. Vsi nas že vidijo v finalu. A nogomet se igra na travi, ne na papirju. Zelenortski otoki? Če kdo misli, da gremo tja na plažo pit koktajle, se grdo moti. To je ekipa, ki nima česa izgubiti. In takšni nasprotniki so najbolj nevarni."
Morski psi na avtobusu
Za majhno otoško državo turizma s pol milijona prebivalcev, z ozemljem za petino Slovenije, sestavljenim iz desetih otokov, ki so neodvisnost od Portugalske dobili šele leta 1975, je že uvrstitev na SP zgodovinski podvig. Dosežen z zmago v kvalifikacijski skupini pred afriškim velikanom Kamerunom. Da mislijo resno, so "afriški Karibi", kot jim pravijo, dokazali v pripravah, ko so s 3:0 odpihnili Srbijo.
Kaj "morski psi" lahko storijo proti Španiji? Njihova aduta naj bi bila bojevitost do zadnjega diha in protinapad prek kapetana, čeprav ima Ryan Mendes, najboljši strelec v kapverdski zgodovini, že 36 let. Pričakovati je, da bodo pred svojim golom parkirali avtobus in ... čakali. Pritisk je na strani Španije. Če afriški predstavniki v svojem fanatizmu zdržijo pol ure, bi lahko postalo veselo. Najbrž ne bo. A kot pravijo na Zelenortskih otokih: pri nas ni stresa.
