Miha Dajčman
Radeljčan Žan Karničnik je bil tik pred začetkom nove sezone gost podkasta Večer za vikend. Bočni branilec se je po devetih letih vrnil v Ljudski vrt, kjer je začel svojo pot profesionalnega nogometaša kot član B-ekipe Maribora. Pod vodstvom Darka Milaniča, svojega novega trenerja, je leta 2017 debitiral v prvi slovenski ligi. Nato je igral za Muro, s katero se je prebil v prvo ligo, osvojil naslov državnega ter pokalnega prvaka in igral v konferenčni ligi. Zaradi dobrih iger v črno-belem je postal stalni član slovenske reprezentance in prestopil v Ludogorec, s katerim je postal državni prvak. Svojo kakovost pa je zadnja tri leta in pol dokazoval v dresu Celja, s katerim je blestel tako v Evropi kot na domačih zelenicah. Težave s poškodbo so mu preprečile nov odhod v tujino, sprejel je ponudbo Maribora, s katerim želi dokončati začeto zgodbo pred dobrim desetletjem. O čem vse je govoril v podkastu?
O rehabilitaciji poškodbe gležnja: "Delam po individualnem programu s fizioterapevti in kondicijskimi trenerji. Za zdaj se gleženj odziva zelo dobro. Gremo iz dneva v dan - terapije, treningi v telovadnici, v naslednjih dneh pa upam, da bom začel delati tudi že na igrišču. Upajmo, da se vrnem v najkrajšem možnem času. Je pa res, da sem bil skoraj mesec in pol brez nekih priprav, tako da me čaka kombinacija obojega: telesne pripravljenosti in rehabilitacije gležnja. Šlo je za poškodbo, ki se je zgodila po spletu okoliščin na terenu, ko sem nogo dobil pod nasprotnikovo stegno in mi je obrnilo gleženj. Na začetku sem mislil, da ne bo tako zapleteno, a je ligament malo natrgan, večje težave pa povzroča kostnina, neki edem same kosti, s čimer se zdaj največ ukvarjam."
O prihodu v Maribor iz Radelj leta 2015: "Takrat so bile Radlje v tretji ligi, prav tako Maribor B. V tistem obdobju sem se spraševal, ali bom sploh še igral nogomet na resni ravni ali se bom morda odpravil v Avstrijo, kjer bi si poiskal neko delo. Potem pa se je zgodil klic Maribora. Rekel sem si, da če se pokaže takšna priložnost, jo bom sprejel z odprtimi rokami. Takrat se je nekako začela odvijati moja nogometna kariera. Ko sem prišel, sprva sploh nisem imel pogodbe, šele naslednje leto so mi ponudili prvo profesionalno pogodbo. V tisti sezoni, ko smo bili z Mariborom prvaki tretje lige, sem tudi debitiral proti Aluminiju za prvo ekipo. Bil sem že nekoliko starejši, imel sem 21 let, kar je morda za prvo profesionalno pogodbo že pozno, a sem hvaležen, da se je odvilo, kot se je."
O tragični nesreči soigralcev avgusta 2016: "To so bili res težki, težki trenutki. Tisti dan, ko se je to zgodilo, smo vedeli za nesrečo, nismo pa vedeli, da so vpleteni naši soigralci. Peljali smo se s treninga iz Rogoze v klub in smo začeli klicati drug drugega. Ko smo videli, da se štirje ne javljajo in da so bili skupaj v avtu, je bilo res neprijetno. To so bili težki trenutki, tudi kasnejši treningi niso bili enostavni. Takrat se ti življenje za trenutek ustavi. Celotna ekipa je šla na pogreb in vse skupaj je bilo zelo žalostno spremljati. Ko se danes pelješ tam mimo, se vedno vrnejo ti spomini."
O prestopu v Muro zaradi velike konkurence v Ljudskem vrtu: "Takrat je bila ekipa Maribora izjemno močna in težko je bilo priti zraven. Na mojem položaju sta bila Matej Palčič in Adis Hodžić. Z Nikom Lorbkom in Rokom Sirkom smo se odpravili v Muro, kjer je bil trener Ante Šimundža, njegov pomočnik pa je bil Damjan Gajser. Bili so v drugi ligi, gradili so ekipo za prvo, vračali so se domači fantje, ki so poznali zgodovino kluba. Šimundža je bil člen, ki je vodil zgodbo. Vse je šlo v pravo smer. Vedeli smo, kakšno je okolje v Murski Soboti, da je podpora izjemna in da ljudje radi hodijo na tekme."
O obdobju pri Muri: "Zgodba pri Muri je stalno rasla in se odvijala pozitivno. Že v prvem letu v prvi ligi smo dosegli četrto mesto in kvalifikacije za Evropo. Iz leta v leto smo rasli kot ekipa. Ante je izjemno dobro delal z nami mladimi, znal je iz nas izvleči največ. Tudi danes, ko pogledamo nazaj, je Mura kar nekaj fantov prodala v tujino ali pa igrajo v prvi ligi. Še vedno sem kar dosti v Murski Soboti, tudi zaradi partnerke, in se slišim z nekaterimi igralci, s katerimi smo postali dobri prijatelji. Mura bo verjetno vedno ostala vpletena v moje življenje."
O epizodi v Ludogorcu in propadlem prestopu na Norveško: "Prvih pol leta v Ludogorcu pod Antejem se je odvilo fenomenalno. Ko smo prišli, je bila razlika le dve ali tri točke, na koncu sezone pa smo imeli čez dvajset točk naskoka. Potem pa sem zaradi reprezentance nekoliko zamudil priprave in prišlo je do nekaterih težav. V tistem prestopnem roku bi moral oditi na Norveško v Lillestrøm. Praktično sem že podpisal pogodbo, spakiral vse stvari, potem pa so v klubu 'pozabili' dati papirje v sistem za prestope. Mislim, da to ni bilo zgolj naključje in da je bila v ozadju druga zgodba, za katero pa me niti ne zanima več, zakaj se je zgodila. Očitno se je moralo tako zgoditi."
O odličnih letih v Celju: "Po Ludogorcu sem razmišljal o vrnitvi domov in Celje je takrat gradilo novo, uspešno zgodbo. Veliko soigralcev iz Mure je bilo že tam in so me vabili, naj pridem, da naredimo močno ekipo, ki se bo borila za prvaka. Na začetku sem potreboval nekaj mesecev, da sem prišel nazaj v ritem, saj v zadnjem obdobju v Bolgariji nisem igral. Potem pa je s prihodom Alberta Riere v Celje prišla neka nova dimenzija. Dal je nov pogled na nogomet celotnemu slovenskemu prostoru. Znal je iz igralcev izvleči maksimum, točno je vedel, kaj hoče in kakšne igralce potrebuje. Užitek je bilo delati z njim."
O reprezentanci in golu na Euru proti Srbiji: "Gol proti Srbiji je nekaj nepozabnega. Še posebej zdaj, ko se ob obletnicah vrti ta posnetek, dobiš kurjo polt. To je lep spomin za vse življenje. Kar se tiče reprezentance, zdaj sledi liga narodov, kar bodo spet novi testi, nato pa kvalifikacije za evropsko prvenstvo, kjer bomo morali biti na najvišjem možnem nivoju."
O koroških navijačih Maribora: "Korošci so bili kar veseli moje vrnitve v Maribor. Imam dosti prijateljev, ki že dvajset let ali več navijajo za Maribor in imajo vsako leto letne karte. Kar dosti pozitivnih sporočil sem dobil s tega konca. Lepo je videti takšno podporo družine in prijateljev, ki ti vedno stojijo ob strani, tudi v težjih obdobjih kariere."
Celoten pogovor si oglejte tukaj:
