V času Eurobasketa so priprave na novo sezono začeli tudi košarkarski nižjeligaši, med katere zdaj že nekaj let spada tudi mariborski Branik. Član upravnega odbora kluba, ki igra v Lukni, je 33-letni Urban Gorjanc, najvišji gost (213 cm), kar smo jih do sedaj gostili v našem studiu v pogovoru za podkast Večer za vikend. Z Mariborčanom smo govorili o slovenski in mariborski košarki. S Klemnom Prepeličem, Alenom Omićem in drugimi je bil leta 2012 član mlade reprezentance do 20 let, ki se je pripravljala na domači Eurobasket. Na zdravstvenem pregledu pa je izvedel, da ima dedno bolezen, Marfanov sindrom. Njegova športna pot se je takrat (začasno) končala, saj bi lahko bil ob udarcu v smrtni nevarnosti, začelo pa se je zbiranje denarja za operacijo srca v Južni Koreji. Operacija je bila uspešna, Gorjanc se je vrnil h košarki in s Heliosom leta 2016 osvojil naslov državnega prvaka. Toda dve leti zatem je moral na še eno operacijo, med katero je utrpel možgansko kap, tako da je bila naposled znana odločitev - izbral je nove izzive. Še vedno pa je povezan s športom.

Urban, za uvod vas prosimo za oceno slovenskih iger na Eurobasketu, ki so ga Slovenci zaključili v četrtfinalu.

"Mislim, da je Slovenija pokazala ogromen napredek od pripravljalnega obdobja pa zdaj do konca Eurobasketa. Res so rasli kot ekipa. To je stalno ponavljal tudi selektor Aleksander Sekulić, da potrebujejo čas in naj javnost ne bo pesimistična. Na zadnji tekmi proti Nemčiji so odigrali fenomenalno. Po mojem mnenju je bila to ena boljših predstav reprezentance po Eurobasketu 2017. Ekipa je bila složna, bili so pripravljeni, da premagajo glavne favorite prvenstva."

Veliko se je na prvenstvu govorilo o sodnikih. Je bila Slovenija prikrajšana?

"Nekaj odločitev bi verjetno lahko bilo drugače piskanih. Definitivno pa smo se veliko ukvarjali s sodniki. Mislim pa, da smo se v tej četrtfinalni tekmi s sodniki ukvarjali z razlogom. Kot so povedali tudi reprezentanti, je bila tehnična napaka za enega največjih zvezdnikov Eurobasketa v drugi minuti tekme za dejanje, ki ni bilo nič posebnega, pretirana. Takrat so sodniki poskusili postaviti določen kriterij, a so ga nato spreminjali. Sploh v zadnji četrtini. Je pa tudi res, da bi Slovenci lahko s tremi zadetimi trojkami na koncu marsikaj obrnili v svoj prid. Imeli smo res slab met za tri. Škoda, da nam je malo zmanjkalo."

Na minulem prvenstvu smo že videli delno prenovljeno slovensko reprezentanco. V prihodnje se obeta dokončna zamenjava generacije iz uspešnega leta 2017. Kakšno zaledje ima slovenska košarka? Vidimo, da mlajše selekcije stalno osvajajo kolajne na velikih tekmovanjih, a hkrati imamo klubsko košarko, ki je daleč od kvalitete izpred 20, 30 let.

"S tem se zelo strinjam, liga je slabša, kot je bila pred recimo 20 leti. Če se dotaknem mladih, zakaj v reprezentanco niso bili vključeni prej? Menim, da smo mi prej imeli zelo veliko kvalitetnih košarkarjev z izkušnjami. Pa poglejmo recimo Španijo, Španci so šele letos zares menjali zlato generacijo. Kako dolgo smo gledali vedno iste, stare face v španski reprezentanci? Skoraj od leta 2000 smo gledali vedno iste košarkarje. Govorim o jedru ekipe. Selektorji zagotovo razmišljajo, da je bolje imeti v reprezentanci izkušenega košarkarja kot nekega mladega, ki se šele mora zgraditi. Na žalost pa se mladi ne morejo izkazati v prvi slovenski ligi, kot bi si mi to želeli, sploh za doprinos reprezentanci. Z odhodi na ameriške univerze, kamor množično odhajajo naši mladi košarkarji, ki so osvajali medalje v mlajših kategorijah, pa bodo ne bodo pridobili toliko košarkarskega znanja, kvečjemu bodo razvili fizično moč. In potem bodo lahko pomagali reprezentanci, sploh v sodelovanju z Luko Dončićem. Čeprav lige NCAA ne moremo primerjati z ligo NBA, so to ZDA, tam so trenerji, ki so nekdaj delovali v NBA ali so bivši igralci. Način dela se tam prepleta z NBA-filozofijo. Morda bo način igre mladih reprezentantov potem bližje Dončiću, morda bomo s tem še več pridobili. Mislim, da je prihodnost kar svetla."

Pred reprezentanco je naslednji veliki cilj domači Eurobasket 2029, pred tem so še svetovno prvenstvo in olimpijske igre. S katerim selektorjem naj gre Slovenija v novo obdobje? Naj vztraja s Sekulićem ali obrne nov list?

"Menim, da je reprezentanca s Sekulićem letos pokazala, da znajo delati dobro, da znajo vzpostaviti sistem. Čeprav smo videli, da je bila cela Slovenija nekako proti temu, da Sekulić še naprej vodi te fante. Ampak na koncu so vse dvomljivce demantirali in pokazali, da se da igrati s srcem, da se da igrati disciplinirano. A naj se Košarkarska zveza Slovenije odloči, kdo bo selektor. Oni najbolje vedo, kakšno je stanje. Se mi zdi, da je zelo veliko faktorjev, ki odločajo, koga izbrati, na kak način, zakaj. Zelo težko je, ko mi, ki ne poznamo situacije v drobovju reprezentance, komentiramo to, kdo bi moral biti selektor."

Bi bil primeren kandidat Jaka Lakovič?

"Jaka Lakovič zelo dobro opravlja trenerski posel. Očitno mu je trenerstvo pisano na kožo. Bil je fenomenalen organizator igre v svojih košarkarskih letih, morda bi bil tudi dober selektor."

Luka Dončić je ob koncu prvenstva dejal, da je bila reprezentanca pred turnirjem zelo nespoštovana. Zakaj je slovenska športna javnost tako zahtevna? Smo razvajeni zaradi uspehov slovenskih športnikov?

"Definitivno. Slovenci smo razvajeni, sploh kar se športa tiče. Ko enkrat nekaj osvojimo, se nam zdi, da je kar samoumevno, da bomo osvajali vse počez in da bomo premagovali vse možne nasprotnike ter nosili domov same zlate medalje. Mislim, da so naša pričakovanja malo pretirana. Seveda si vsi želimo uspehov, Slovenci smo zelo strasten narod, kar se našega športa tiče, ker zaradi športa doživljamo trenutke radosti. Športniki nas razvajajo in zelo težko je zmagovati kot po tekočem traku, ker je tu veliko okoliščin, ki jih je treba vzeti v obzir. Kar pa zadeva negativno ozračje pred evropskim prvenstvom, v bistvu ne razumem, zakaj je bilo vse tako negativno usmerjeno. Na koncu je reprezentanca pokazala kvaliteto, predvsem pa borbenost, zato fantom ne moremo ničesar očitati. Je pa to bila tudi lekcija za vse nas, da bomo ob naslednjih tekmovanjih morda malo bolj zadržani, kar se kritik tiče. Da bomo morda bolj spodbujali delo reprezentance in zveze."

Marsikdo je komentiral, da se je na tem prvenstvu prvič jasno videlo liderstvo Luke Dončića. Je zdaj odrasel košarkar, ki bo znal še bolje voditi tudi ekipo LA Lakers, ali je bil takšen le v slovenski izbrani vrsti, ki mu ogromno pomeni?

"Odgovor bi ločil na dva dela, na Slovenijo in na Lakerse. NBA je povsem druga zgodba. Nikdar nisem bil blizu NBA-ja, tako da težko komentiram, kaj vse se tam dogaja. Tam je ustroj lige in kluba ogromen, podoben največjim podjetjem na svetu. Veliko je vplivov. Na Eurobasketu in z reprezentanco pa je Luka spoznal, da mora biti ta, ki vodi ekipo, in to je tudi pokazal. Upam, da bo njen lider tudi naslednjih deset let. Povezal je fante, hkrati pa je košarkarski mastermind. In od njega se to pričakuje, on to mora biti. Mislim, da ga je streznila tudi situacija, ki jo je imel na relaciji Dallas-Lakers, da ga je to kar precej postavilo na realna tla. Ne pravim, da vem, kaj vse se tam dogaja, a tak občutek sem dobil. Iz tiste otroške košarkarske igre, ki so jo vsi omenjali pri njem, se je razvil v zrelega človeka, v liderja."

Še eno častno omembo moramo dodati. Alen Omić je tik pred zdajci prišel v reprezentanco, ko ga je ta zelo potrebovala. Vi ste z njim igrali. Kakšen človek je Omić?

"Omić je neverjetna faca. Omić je človek, ki bo poskrbel za smeh in pozitivno vzdušje v katerikoli ekipi. Spomnim se, ko smo bili v reprezentanci U20 na domačem evropskem prvenstvu, da smo se veliko smejali, celo rolali po tleh od smeha. In to zelo dobro vpliva na ekipo, na vzdušje v garderobi. Da je prejel klic reprezentance, je po moji oceni tudi njemu v čast. Vem, da tega ni pričakoval. Ampak zadeve so se odvile v to smer, se razpletle, da je to bila edina opcija za Slovenijo. Jaz bi mogoče poklical tudi Žigo Dimca, čeprav se je on odpovedal reprezentanci. Ampak Omić je odigral super prvenstvo, zelo dobro je opravil svojo nalogo, čeprav se je ekipi pridružil med pripravami. Skozi prvenstvo je napredoval, se prilagajal novemu načinu igre."

Ko se je začelo evropsko prvenstvo, ste v Braniku začeli priprave na novo sezono. Vam bo letos uspel preboj v drugo ligo?

"Enkrat bo. Tako bom rekel, zdaj ko poznam stvari od znotraj, v mariborski košarki, vem, da se je treba zadeve lotiti zelo resno. Imamo generacijskega talenta v reprezentanci in vsi po svetu ga gledajo, otroci pri nas so navdušeni nad košarko, ogromno jih trenira tudi v Mariboru in okoliških klubih. Imamo ogromen bazen, a se mi zdi, da je malo premalo podpore lokalne skupnosti. Zadeve bi morali zastaviti bolj strukturirano, če želimo košarko v Mariboru vrniti v prvo ligo. Vem, da si vsi želijo prve lige v Mariboru. Ampak realnost je takšna - zaenkrat smo v tretji ligi. Najprej je treba v drugo ligo, prva liga pa zahteva tudi določena finančna sredstva, ki pa jih jaz v tem trenutku v Mariboru ne vidim. Ne vem, ali se javnost zaveda, kakšen zalogaj imeti ekipo v prvi ligi. Mi smo letos štartali s pomlajeno člansko ekipo, z dvema, tremi izkušenimi igralci, ki bodo tem našim mladim talentom pomagali. Vedno je plan, da se prebijemo naprej, ampak najprej je treba postaviti stabilne temelje. K temu pristopam predvsem s poslovnega vidika delovanja. Zapravimo lahko toliko, kolikor imamo, če hočemo, da se izognemo stresnim situacijam v klubu."

Omenili ste velik mariborski košarkarski bazen, ogromno klubov je v Mariboru in okolici za razvoj mladih košarkarjev. Kakšno pa je sodelovanje?

"Če bi prešteli mariborske klube in vse okoliške, mislim, da je v organizirane košarkarske aktivnosti vključenih več kot 1500 otrok. To je odlično. Me pa moti, da košarka ni več to, kar bi košarka v osnovi morala biti. Torej da se šport mladim najprej predstavi kot zabava in kot možnost kariere. Med klubi pri nas pa je vse skupaj postalo tekmovanje za to, kdo bo imel več članov, kdo bo pobral več članarin ... Vse to je destruktivno za mariborsko košarko. Tu bi morala biti postavljena struktura, da bi se natančno vedelo, kateri klub je nosilni klub panoge v mestu. Ni problema, da imajo drugi klubi mlajše selekcije in da jih imajo ogromno. Zadeva bi se morala povezati in bi na koncu vsi najboljši iz selekcij končali v enem klubu. Če sem malo pristranski, bi to lahko bil Branik, recimo v selekcijah do 16, 18 in 20 let, s tem pa bi tudi člani nato napadali najvišja mesta v svoji kategoriji. Pri nas pa se vsak kiti s tem, koga je zvabil v klub, koliko otrok je pri njem in kakšne rezultate ima v kategoriji do 14 let, kjer bi moral biti rezultat sekundarnega pomena."

Se je v zadnjem obdobju naredilo kaj, da bi se o omenjenih stvareh dogovorili?

"Veliko smo sedeli, veliko smo se pogovarjali z vsemi akterji, ki imajo svoje klube. Tudi jaz sem se pogovarjal z marsikom v mariborski košarki in s predstavniki drugih klubov. Zdi se mi, da kadar sediš z ljudmi na kavi in se pogovarjaš o dobrobiti mariborske košarke, so vsi za. Ko gremo vsak na svojo stran, pa vsak vleče špago k sebi. Vsak želi čim več otrok, iz enega kluba v drugega se vabijo igralci, ker se vsakemu društvu pozna, ko dobi deset članarin več. Škoda, da je tako. Če si ljudje res želijo boljšega stanja košarke v mestu, bi morali biti bolj korektni in bolj gosposki. In vsi bi lahko od tega nekaj imeli. Tudi občina oziroma vodilni v mestu bi lahko določili, kateri klub je mestni in na katerem bodo gradili. Vsi klubi, ki so v prvi ligi, so na takšnem nivoju, ker imajo podporo lokalne skupnosti. Dejstvo je, da denarja od sponzorjev ne moreš dobiti. V Mariboru so redka podjetja, ki vlagajo v šport."

Celotnemu pogovoru z Urbanom Gorjancem lahko prisluhnete v avdio in video obliki na povezavi TUKAJ.