Nejc Strojnik
Domen Makuc je svoj zadnji evropski večer v dresu Barcelone končal sanjsko: z naslovom evropskega prvaka in nagrado za najkoristnejšega igralca zaključnega turnirja lige prvakov. Barca je v finalu v Kölnu premagala Füchse Berlin s 37:34, slovenski organizator igre pa je na zadnji tekmi v dresu katalonskega velikana dosegel pet golov. V Španijo se je preselil leta 2020, potem ko se je že dodobra dokazal v Celju. Ob selitvi v tujino je, tako je priznal v nedeljo zvečer, sanjal, da bo osvojil vsaj eno lovoriko v ligi prvakov. No, zdaj se od Barcelone poslavlja s štirimi.
"Moral sem igrati s čustvi, a ne s preveč čustvi, saj bi se lahko sicer vse skupaj obrnilo na slabše"
"Tak razplet sem imel v mislih ves konec tedna, vendar nisem želel, da bi mi to preveč hodilo po glavi. Moral sem igrati s čustvi, a ne s preveč čustvi, saj bi se lahko sicer vse skupaj obrnilo na slabše," je dejal 25-letnik, ki je bil odličen že v sobotnem polfinalu proti Aalborgu, nato pa predstavo v nedeljo še nadgradil. Slovenski večer v legendarni Lanxess Areni v Kölnu, ki je tradicionalno gostila zaključni turnir rokometne lige prvakov, je bil poseben tudi zaradi Blaža Janca, ki je z Barcelono prav tako osvojil četrti naslov v najelitnejšem klubskem tekmovanju. S tem sta se Makuc in Janc v zgodovinskem merilu postavila ob bok Urošu Zormanu, slovenskemu selektorju in prav tako štirikratnemu evropskemu prvaku, ki je s predsednikom Rokometne zveze Slovenije Borom Rozmanom finale spremljal s tribun. Da je bila zadnja tekma sezone še bolj slovenska, je na drugi strani, v dresu berlinskih lisic, poskrbel še en naš reprezentant, Nejc Cehte.
Veselje v vrstah Barcelone je bilo nepopisno, viralen je postal posnetek, ko Blaž Janc v garderobi objame Makuca in vpije: "MVP, MVP, bravo, majstore! "Veliko mi pomeni, da sem bil izbran za najkoristnejšega igralca zaključnega turnirja, toda to je ekipni uspeh. Iskreno, nagrado bi lahko prejel še marsikateri igralec iz naše ekipe," je ob prejeti nagradi poudaril Makuc. Za Koprčana ima naslov dodatno težo, saj z njim končuje šestletno poglavje v Barceloni. V klub je prišel kot velik talent, odhaja pa kot igralec, ki je osvojil praktično vse. "Ko sem prišel v klub, so že imeli načrt za moj položaj. To, da sem bil z njimi, mi je zelo pomagalo pri razvoju, saj se, ko treniraš z najboljšimi, vedno učiš," je povedal o obdobju, v katerem je igral ob imenih, kot so Raul Entrerríos, Luka Cindrić in Aron Palmarsson.
Precej manj prijeten del njegove katalonske poti je bila težka poškodba. "Zadnji dve sezoni sta bili logičen proces učenja, razumevanja, kaj moraš storiti v vsakem trenutku. Svojo vlogo je imela tudi moja poškodba, zaradi katere sem dolgo spremljal tekme s tribun. Zato je moj pristop po vrnitvi takšen, da uživam v tem, kar počnem, saj nikoli ne veš, kdaj igraš svojo zadnjo tekmo," razmišlja. Poleti ga torej čaka selitev v Kiel, ki v prihodnji sezoni ne bo igral v ligi prvakov, Makuc pa v tem vidi tudi priložnost. "Vedno verjamem, da se stvari zgodijo z razlogom. Zame je dobro, da bom imel v Nemčiji nekoliko bolj obvladljivo sezono, kar mi bo omogočilo, da se bom lažje prilagodil, vključil v ekipo in navadil na življenje v Kielu."
