Nejc Strojnik
Pred skoraj natanko dvajsetimi leti so se slovenski košarkarji, takrat so izstopali Erazem Lorbek, Sani Bečirović, Jaka Lakovič, Boštjan Nachbar, Primož Brezec …, prvič uvrstili v četrtfinale evropskega prvenstva. Evforija je bila velika, pričakovanja tudi. A pred njih se je postavil nemški zid z legendarnim Dirkom Nowitzkim na čelu. Košarkar, visok 213 centimetrov, tudi velik prijatelj Luke Dončića, je našim nasul 22 točk, tisto prvenstvo pa končal z nagrado za najkoristnejšega igralca turnirja.
Sedmi četrtfinale in tretji polfinale?
Dva desetletja kasneje se zgodba piše naprej, le glavni akterji so povsem drugi. Mark Padjen, najmlajši član slovenske reprezentance, se ob prvem slovenskem četrtfinalu denimo ni niti še rodil. Pred današnjo večerno tekmo, zadnjo od štirih četrtfinalnih na letošnjem Eurobasketu, o favoritu ni dvoma. Ne le na današnji tekmi, košarkarska javnost, pa tudi stavnice, Nemcem pripisujejo največ možnosti, da turnir osvojijo. Franz Wagner, Dennis Schröder in Daniel Theis so imena, o katerih nima smisla izgubljati besed. A tudi Slovenija ima svoje adute. Luka Dončić je v zadnjem času postal kar nekakšna sopomenka za slovensko reprezentanco. Nazadnje je njegova veličina zasijala v osmini finala proti Italiji. Je z naskokom najboljši strelec prvenstva, povprečno ukrade največ žog na tekmo, je drugi podajalec turnirja, deseti skakalec … Obenem pa Dončić s svojo karizmo in igro navdihuje novo generacijo mladih igralcev, tudi navijačev, ki ga vidijo kot utelešenje sanj. Da lahko majhna država premaga velike.
Večerni četrtfinale bo za Slovenijo že sedmi na evropskih prvenstvih in priložnost, da se tretjič uvrsti med najboljše štiri. Spomin na zlato leto 2017 je še vedno zelo živ, medtem ko ima leto 2009 nekaj grenkega priokusa. Po maestralni zmagi nad Hrvaško v četrtfinalu so naši fantje nato s Srbi izgubili v polfinalu, z Grki pa v tekmi za tretje mesto. Od brona jih je ločila točka. Ta prekleta točka proti Grčiji je bila usodna že dve leti prej, ko so obstali v četrtfinalu. V tekmi, ki je spominjala na nogometni finale lige prvakov iz leta 1999, ko je United v sodnikovem podaljšku Bavarcem zabil dva gola, je Grčija takrat v zadnjih dveh minutah in pol nadoknadila 12 točk zaostanka in zmagala s 63:62.
Košarkarji Nemčije so med osmimi ekipami, ki se še borijo za naslov prvaka, poleg Turčije edini, ki na letošnjem Eurobasketu še niso doživeli poraza. Njihova koš razlika je +194 in nikoli niso slavili z manj kot 19 točkami razlike. Reprezentanco Velike Britanije so premagali za kar 63 točk. Statistika je res zastrašujoča, a z njo se slovenski košarkarji ne ukvarjajo. Prepričani so namreč, da so tudi Nemci premagljivi. Na pripravljalni tekmi, Slovenci so avgusta dvakrat izgubili z Nemčijo, pa se tako ali tako nima smisla preveč ozirati. Nemci se ponašajo z uravnoteženo igro, ki združuje hitre protinapade in disciplinirano obrambo, ki nasprotnike večkrat sili v napake. A tudi Slovenci so na tem prvenstvu pokazali veliko. Z izjemo prve tekme proti Poljski so igrali po pričakovanjih oziroma nad njimi. Uvrstitev v osmino finala je bila na neki način nujna, četrtfinale in morebitna vsaka naslednja tekma je privilegij.
Ah, ti Poljaki
Če bo Luka Dončić ohranil svoj ritem in bodo v veliki meri sodelovali tudi soigralci, ki so tudi že večkrat dokazali svojo izvrstnost, ima Slovenija gotovo priložnost, da se po osmih letih znova prebije v polfinale in dokončno pozabi na nesrečni četrtfinale pred tremi leti, ko so v Berlinu nepričakovano izgubili proti Poljakom. Ah, ti Poljaki. A tisti Eurobasket je imel tudi številne pozitivne trenutke. Eden takih se je denimo zgodil v skupinskem delu, ko je Slovenija, takrat še z zlatim kapetanom Goranom Dragićem, utišala nabito polno areno Lanxess v Kölnu in zmagala z 88:80. Naj se zgodovina medsebojnih tekem s prvenstev stare celine torej ponovi. Ampak ta novejša, ne tista izpred dvajsetih let. Simbolika je zato še toliko večja, nekoč je prav Nowitzki ustavil naše sanje, danes pa jih bo njegov veliki prijatelj Dončić poskušal uresničiti in se vpisati v zgodovino.
