Znižanje plač v času pandemije: Nov ne ustavnih sodnikov tožilcem

Z argumentom, da niso izkazali pravnega interesa in da niso izčrpali vseh pravnih sredstev, so ustavni sodniki zavrnili društvo slovenskih državnih tožilcev in posamezne tožilce, ki so se na ustavno sodišče obrnili zaradi interventnega koronazakona, po katerem je vlada tožilcem, tako kot drugim državnim funkcionarjem, za čas epidemije znižala plače za 30 odstotkov. Da bo odločitev v primeru pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti, ki so jih vložili posamezni tožilci, ter zahteva za oceno ustavnosti, pod katero se je podpisala Mirjam Kline, predsednica Društva državnih tožilcev Slovenije, tožilcem nenaklonjena, je bilo sicer jasno že v začetku junija. Takrat so ustavni sodniki zavrgli pobudo za presojo ustavnosti prvega protikoronskega zakona, ki ga je v imenu društva prav tako vložila Klinetova. Sodišče je presodilo, da bi pobudo lahko predsednica društva vložila šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev, česar pa ni storila, so navedli v sklepu.

Znižanje plač kot grožnja

Zato so bile tožilske pobude in zahteve zavrnjene. A ne soglasno. Odklonilni ločeni mnenji sta podali sodnici dr. Špelca Mežnar in dr. Katja Šugman Stubbs. Slednja - odklonilno ločeno mnenje je imela že ob junijski odločitvi - zatrjuje, da obstajajo številni razlogi, da bi o zadevi morali odločati ustavni sodniki. Da zakonodajalec ob pisanju zakonov ni imel v mislih, da se lahko celi skupini funkcionarjev plača zniža z zakonom. V sodne spore je mogoče, ko je bila plača odmerjena v nasprotju z zakonom, kar pa tožilcem ni bila. Tožilci zatrjujejo, da je zakon v nasprotju z ustavo. Po mnenju Šugman Stubbsove je napotitev tožilcev na sodno pot problematična tudi zato, ker bo zadeva slej ko prej spet prišla na ustavno sodišče in bi ustavni sodniki z odločitvijo - ažurno, učinkovito in z mnogo manjšimi stroški - lahko odločili že zdaj. Razčiščevanje pred rednimi sodišči namreč ne bo doprineslo ne h kvaliteti argumentacije ne k raziskovanju dejanskega stanja. "V tem primeru ne gre samo za enkraten primer posamičnega funkcionarja, ki mu je bila plača odmerjena narobe, ampak za znižanje plač celotnemu delu pravosodnega sistema. Vsako znižanje plač enemu delu pravosodnega sistema, še posebej tako radikalno, je občutljivo in posega v delikatna razmerja med različnimi državnimi podsistemi," navaja sodnica. Špelca Mežnar gre še dlje: "Pri nižanju tožilskih plač nikoli ne gre za materialni, plačni vidik. Ta je v resnici manj pomemben. Zmanjšanje (in to tretjinsko!) plač zgolj tožilstvu je lahko tudi jasen signal, s katerim vlada in zakonodajalec (politika) državnim tožilcem in tožilkam sporočata - če nas ne boste ubogali, vam bomo (z)nižali plače. Takšna sporočila so v našem ustavnem redu prepovedana. Da je domneva o prav takem (prepovedanem) sporočilu še kako utemeljena, kaže med drugim ravnanje predsednika vlade, ki si je drznil v svojem pismu junija 2020 generalnemu državnemu tožilcu dajati napotke o "pravilnem ravnanju tožilk in tožilcev", je jasna Mežnarjeva. S tem cilja na pismo Janeza Janše Dragu Šketi, v katerem je predsednik vlade generalnega državnega tožilca pozval k preganjanju protestnikov, ki grozijo z besedami in zapisi "smrt janšizmu".

Diskriminatorna obravnava tožilcev

"Strinjam se z ločenima mnenjema sodnic, taiste argumente sem uporabila že v naših pobudah in zahtevah," se je danes za Večer odzvala Mirjam Kline. Prepričana je, da bi ustavno sodišče moralo odločiti. Na delovnem sodišču je spore že sprožilo 50 tožilcev, kar pomeni, da bodo delovna sodišča s tem zasuta, vse to pa pomeni tudi stroške. Ponavlja, da je šlo pri znižanju plač za "rušenje temeljne ustavne vrednote, kot sta enakost pred zakonom in delitev oblasti, ter ogrožanje delovanja kazenskega pravosodja". In da je interventni zakon postavil tožilce v slabši položaj od javnih uslužbencev. Torej gre, tako Klinetova, za diskiminatorno obravnavo tožilcev.