Visokointenzivni vročinski valovi lahko povzročijo visoko akutno umrljivost; leta 2003 je zaradi junijsko-avgustovskega dogodka v Evropi umrlo 70.000 ljudi.
Vročinski val ni le neprijeten – lahko je tudi nevaren za srce in ožilje. Zdravniki opozarjajo, da dehidracija zgosti kri, poveča možnost nastanka krvnih strdkov ter tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Čeprav v UKC Maribor za zdaj beležijo le posamezne primere s težavami zaradi vročine, strokovnjaki svarijo, da največje tveganje nastane ob kombinaciji visokih temperatur in telesnega napora.
V članku izveste še:
- zakaj je vročina posebno nevarna za starejše in kronične bolnike,
- kako že eno stopinjo višja temperatura vpliva na tveganje za infarkt,
- koliko več bolnikov s srčno kapjo so med lanskim vročinskim valom obravnavali na urgenci,
- kakšne skrb vzbujajoče podatke o smrtnosti zaradi vročine navajajo WHO in raziskave,
- zakaj je lahko nevarno tudi skakanje v hladno morje po dolgotrajni izpostavljenosti soncu.
V članku izveste še:
- zakaj je vročina posebno nevarna za starejše in kronične bolnike,
- kako že eno stopinjo višja temperatura vpliva na tveganje za infarkt,
- koliko več bolnikov s srčno kapjo so med lanskim vročinskim valom obravnavali na urgenci,
- kakšne skrb vzbujajoče podatke o smrtnosti zaradi vročine navajajo WHO in raziskave,
- zakaj je lahko nevarno tudi skakanje v hladno morje po dolgotrajni izpostavljenosti soncu.
Andreja Kutin








