"To je zelo kratkovidna in kratkoročna politika. Če ne vlagamo v namakalne sisteme, bo vsaka naslednja suša povzročila več škode. Če ne izboljšamo kvalitete zemljišč, bo pridelava težja in dražja. In če ne vlagamo v dolgoročno odpornost, bomo morali vedno znova namenjati denar za krizno pomoč in sanacijo, potem ko je škoda že storjena," opozarja poslanec Levice Vladimir Šega. "To je začaran krog, ki ga ta novela ne rešuje, ampak zgolj poglablja. Pomoč kmetom, ki zgolj prestavlja iz levega v desni žep, v resnici ni pomoč," je v razpravi v odboru državnega zbora za kmetijstvo opozoril poslanec iz Maribora.
Vlada želi namreč po skrajšanem postopku spremeniti zakon o kmetijskih zemljiščih. "Vsi se strinjamo, da je treba pomagati kmetom pri soočanju s podražitvami gnojil in goriv ter posledicami suš in drugih naravnih nesreč. Ne strinjamo pa se, da se v ta namen izprazni sklad, namenjen dolgoročnemu izboljšanju kmetijskih zemljišč," pravi Šega.
Poslanec pojasni, kje je kavelj: "Logika tega sklada je jasna: če zaradi pozidave izgubimo dragoceno kmetijsko zemljišče, investitor plača odškodnino, ki jo vlagamo v izboljšanje pridelovanja in odpornosti preostalih kmetijskih zemljišč. Ta sredstva so zato bila doslej namenjena namakanju, odpravljanju zaraščanja, komasacijam in drugim dolgoročnim ukrepom. Novela zdaj med namene vriva še izredno pomoč zaradi motenj v poslovanju. Povrhu tega do krizne pomoči niso upravičeni zgolj kmetje, temveč tudi živilskopredelovalna industrija in sorodna podjetja."
Večina v odboru pomislekov ni slišala. Odbor za kmetijstvo je novelo zakona, na podlagi katere se bodo sredstva iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč namenila tudi za pomoč zaradi kriz, podprl. Poslanci bodo o noveli predvidoma glasovali na četrtkovi izredni seji državnega zbora.
